Med zadnjim predavanjem in prvim izpitom je vikend
Izpitno obdobje ni čas za učenje, ampak čas za oddajo. Načrt, ki zdrži, se piše nazaj od roka.
Ekipa Mislo AI5 minut branja
Med zadnjim predavanjem in prvim izpitom ti slovenski študijski koledar da vikend. Ne tedna, ne dveh.
Predavanja se končajo v petek, izpitno obdobje se začne v ponedeljek. To velja na vseh treh velikih univerzah, z razliko nekaj dni. Izpitno obdobje torej ni čas za učenje, ampak čas za oddajo.
Semester je izpit, obdobje je samo trenutek, ko se prizna
Štirje tedni obdobja, znotraj njih največ dva roka na predmet, med njima deset do štirinajst dni. Če semester mine brez sprotnega dela, tega v štirih tednih ni mogoče nadoknaditi pri petih predmetih hkrati. Aritmetika preprosto ne izide.
Načrtovanje nazaj, ne naprej
Večina načrtov se piše naprej: začnem danes, predelam poglavje na dan, do izpita bo šlo. Tak načrt se sesuje ob prvem tednu, ki gre narobe, ker nima nobene povezave z datumom.
Načrt, ki zdrži, se piše nazaj od roka. Najprej datum izpita, potem zadnji teden za ponavljanje, potem število dni, ki ostanejo, in šele nato snov, razdeljena na te dneve.
Razlika je v tem, kaj se zgodi ob slabem tednu. Načrt, pisan naprej, se takrat podre. Načrt, pisan nazaj, se samo zgosti, ker je datum ostal isti in se je spremenilo le, koliko dela pade na dan.
Rok ni en datum, ampak trije
Prvi je rok za prijavo. Zapre se nekaj dni prej in kdor ga zamudi, ne izgubi izpita, ampak cel rok. Ker sta v zimskem obdobju na predmet praviloma le dva, s tem odpade polovica zimskega poskusa.
Drugi je rok za odjavo, ki je pogosto ura in ne dan, in je marsikje prej od pričakovanega.
Tretji je izpit sam. Samo ta je v koledarju, druga dva pa sta tista, ki odločita, ali do njega sploh prideš.
Kje so kolokviji
Kolokviji so oblika sprotnega preverjanja in zato padejo znotraj semestra, običajno v dveh valovih: prvi sredi novembra, drugi v začetku januarja.
To je za načrt bolj pomembno od izpitnih rokov, ker so kolokviji edina ocena, ki nastane, dokler je snov še sveža. Kar poberejo novembra, januarja ni treba loviti.
Kako začeti oktobra
Oktobra si vzemi en popoldan. Prepiši datume vseh treh izpitnih obdobij v svoj koledar, na uvodnih predavanjih zapiši datume kolokvijev in način ocenjevanja, prijavne in odjavne roke pa vpiši kot dva ločena opomnika. Potem enkrat na teden deset minut pregleda: kaj je bilo, kaj manjka, kaj je naslednji datum.
Tedenski pregled je edini del, ki je res navada. Vse drugo je en popoldan v oktobru.
Deset dni med prvim in drugim rokom
Med obema rokoma istega predmeta je običajno deset do štirinajst dni in to je najbolj napačno porabljen čas v celem študijskem letu.
Prva dva dneva po neuspelem izpitu se praviloma ne naredi nič, kar je razumljivo. Naslednjih pet dni gre za druge predmete, ker imajo bližje rok. Zadnje tri dni se snov prebere še enkrat, od začetka, po vrsti. Drugi rok je zato pogosto ponovitev prvega, z isto oceno.
V tem času je potrebna ena sama poteza in traja pol ure. Takoj po izpitu, še isti dan, zapiši, česa ni šlo. Ne po občutku, ampak po vprašanjih: katera so bila, katera so šla, pri katerih je zmanjkalo. Ta seznam je najbolj natančen dokument o tvojem znanju pri tem predmetu, ki bo kdaj obstajal, in po treh dneh ga ni več mogoče sestaviti.
Ostane potem preprosto: teh deset dni gre za tisti seznam in samo zanj. Poglavja, ki so bila na prvem roku v redu, ne potrebujejo drugega branja.
Kateri izpit najprej
V štirih tednih je pri petih predmetih vrstni red pomembnejši od količine dela, in pogosto se izbere narobe, ker se izbira po strahu.
Prvi na vrsto naj gre tisti predmet, ki je najbolj pripravljen, ne tisti, ki je najtežji. Opravljen izpit v prvem tednu spremeni celo obdobje: sprosti čas, ki je bil zanj rezerviran, in odstrani predmet iz vsakega naslednjega načrta. Najtežji predmet, postavljen na začetek, pa pogosto vzame dva tedna in se konča neopravljen, s tem da so ostali štirje medtem ostali nedotaknjeni.
Drugo merilo je, koliko rokov predmet sploh ima. Predmet z dvema rokoma v obdobju prenese neuspeh, predmet z enim ne. Tisti z enim samim rokom gre v načrt prvi, ne glede na to, kako se ti zdi.
In tretje: dva izpita v istem tednu sta izvedljiva, dva v dveh dneh redko. Med njima mora ostati vsaj en cel dan, ker se zadnji dan pred izpitom ne da deliti.
Septembrski rok ni rezerva
Jesensko izpitno obdobje je v koledarju in zato zgleda kot varnostna mreža. V praksi je najdražji rok v letu.
Razlogov je več. Snov je takrat stara pol leta in se ne ponavlja, ampak uči na novo. Poletje med tem ni prosto, ker predmet stoji nad njim. In pri marsikaterem študiju se prav v tem obdobju odloča napredovanje v višji letnik, kar pomeni, da september nosi težo, ki je januar ni imel.
To ne pomeni, da se ga je treba izogibati. Pomeni, da v načrt ne sodi vnaprej. Rok, ki je v načrtu že oktobra, ni rezerva, ampak odlog.
Pogosta vprašanja
Kdaj se objavijo datumi izpitnih rokov?
Ponavadi za celo leto vnaprej, na začetku študijskega leta. To pomeni, da jih oktobra ni treba čakati, ampak samo pogledati.
Koliko časa pred izpitom se je smiselno začeti učiti?
Odvisno od obsega snovi, ne od predmeta. Bolj uporabno vprašanje je, koliko strani na dan ostane, če datum ostane isti, in prav to pokaže načrt, pisan nazaj.
Ali se splača v enem obdobju opravljati vse predmete?
Redko. Štirje tedni z dvema rokoma na predmet pomenijo, da nekaj predmetov nujno pade v drugo obdobje, in bolje je to izbrati vnaprej kot ugotoviti sproti.
Kaj narediti takoj po neuspelem izpitu?
Še isti dan zapiši, katera vprašanja so bila in pri katerih je znanje odpovedalo. Po treh dneh se tega ne da več sestaviti, ta seznam pa je natančno tisto, iz česar se je vredno učiti za drugi rok, ki je običajno deset do štirinajst dni pozneje.
Kateri predmet naj opravljam prvi?
Tistega, ki je najbolj pripravljen, in tistega, ki ima v obdobju en sam rok. Najtežji predmet na začetku pogosto pobere dva tedna in se konča neopravljen, medtem ko ostali stojijo. Med dvema izpitoma naj ostane vsaj en cel dan.