Tutor na tvoji fakulteti že obstaja, samo nihče ti tega ne pove

Skoraj vsaka slovenska fakulteta ima tutorje in nič ne stanejo. Večina brucev zanje izve spomladi.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·5 minut branja

Pri predmetu se zatakne nekje sredi novembra. Predavanja tečejo naprej, vaje so se premaknile dve poglavji dlje in vsak naslednji teden je malo slabši od prejšnjega. Na tej točki večina razmišlja o dveh možnostih: zdržati do izpitnega obdobja ali plačati inštrukcije.

Obstaja tretja, ki je na večini slovenskih fakultet urejena, brezplačna in zapisana na njihovih straneh. Imenuje se tutorstvo in večina prvih letnikov zanjo izve spomladi, ko je za tisti semester že vseeno.

Kaj tutorstvo je

Tutorstvo je organizirana pomoč, ki jo fakulteta vzpostavi sama in ni odvisna od tega, koga poznaš. Ni neformalno, ni dobrodelno in ni znak, da nekaj ni v redu s tabo. Je del tega, kako fakulteta skrbi za to, da študenti napredujejo, in na marsikateri fakulteti se tutorjem delo tudi formalno priznava.

V grobem obstajata dve vrsti in pomembno je vedeti, katero iščeš.

Študentski tutor je študent višjega letnika. Isti predmet je opravljal leto ali dve pred tabo, pri istem nosilcu, pogosto z istimi vajami. To je njegova prednost in hkrati njegova meja: ni predavatelj, zna pa natančno tisto, česar v gradivu ni.

Učiteljski tutor je zaposleni na fakulteti, običajno dodeljen skupini študentov za celotno leto. Nanj se obrneš, kadar vprašanje ni o snovi, ampak o študiju: izbirni predmeti, ponavljanje, prilagoditve za študente s posebnim statusom, izmenjava, zamik pri vajah zaradi dela.

Večina fakultet ima tudi posebne oblike za bruce, za tuje študente in za študente s posebnimi potrebami ali s statusom športnika. Uvodno tutorstvo v prvem letniku je pogosto edina oblika, s katero se bruc sploh sreča, in se konča jeseni, preden se zatakne pri snovi.

Česa tutor ne more

To je pošteno povedati vnaprej, ker se od tutorstva včasih pričakuje napačna stvar.

Tutor ne vpliva na oceno, ne posreduje pri nosilcu in ne ve, kaj bo na izpitu. Ne more nadomestiti neobiskanih vaj in ne bo predelal celega semestra s tabo teden pred rokom.

Zna pa troje, in prav to troje je tisto, kar se drugje ne dobi. Pove, kako izpit dejansko poteka, koliko časa je, kakšna vprašanja so bila lani in kje se ljudje ustavijo. Pokaže, katero gradivo se v resnici uporablja, kar je pogosto manj, kot je navedeno. In razloži tisti en korak, pri katerem se je ustavilo, kar je pri večini predmetov razlog, zakaj se je začelo rušiti.

Kakovost se razlikuje. Tutor je študent in nekateri so boljši razlagalci od drugih. Če prvi termin ne prinese ničesar, to ni sodba o tutorstvu, ampak o tistem terminu, in pri predmetnem tutorstvu je pogosto na voljo več ljudi.

Kdaj se je treba javiti

Prijave na tutorstvo se na večini fakultet zbirajo na začetku študijskega leta, pri predmetnem tutorstvu pa se termini pogosto objavljajo sproti skozi semester in posebej pred kolokviji. Zato veljata dve različni pravili.

Za uvodno in učiteljsko tutorstvo velja jesenski rok in ta se zamudi zelo enostavno, ker pade v teden, ko je novega vsega preveč. Za predmetno tutorstvo pa rok večinoma ni pomemben: pomembno je, da se javiš takrat, ko se zatakne, in ne takrat, ko se sesuje.

Razlika med tem dvojim je približno tri tedne in odloči, koliko dela je pred tabo. Eno nerazumljeno poglavje je ena ura pogovora. Tri nerazumljena poglavja, na katerih stojijo vaja, kolokvij in polovica izpita, so semester.

Kje to najdeš

Tu namenoma ni seznama po fakultetah. Imena koordinatorjev, roki in obrazci se spreminjajo vsako leto, seznam v spletu pa se ne popravi sam, in napačna vrstica je slabša od nobene.

Zanesljivi so trije naslovi. Stran tvoje fakultete, kjer je tutorstvo skoraj vedno pod študijem ali pod rubriko za študente. Študentski svet fakultete, ki tutorstvo pogosto organizira in ima najbolj svež seznam ljudi. In referat, ki ve, kdo je letos koordinator, tudi kadar stran tega ne pove.

Če na tvoji fakulteti predmetnega tutorstva za tisti predmet ni, ostane različica, ki je ne organizira nihče in je pogosto enako dobra: vprašaj nekoga iz višjega letnika, ki je predmet opravil. Skoraj vsak ima stare naloge, ve, kaj se je spraševalo, in bo povedal v desetih minutah tisto, kar se sicer išče tri tedne.

Kaj prinesti na prvi termin

Ura s tutorjem se zelo hitro porabi za ugotavljanje, kje sploh začeti, in tega dela ne more opraviti tutor.

Prinesi konkretno vprašanje in konkretno nalogo, pri kateri se ustaviš. Ne »ne razumem statistike«, ampak »do tu znam, tu ne vem, zakaj se deli s tem«. Tutor, ki dobi mesto, kjer se je ustavilo, ga običajno pojasni v nekaj minutah. Tutor, ki dobi cel predmet, bo pol ure razlagal snov, ki jo znaš.

In vprašaj tudi tisto, kar ni snov: kako je bil sestavljen izpit, koliko časa je bilo, kaj se je smelo imeti na mizi, katero poglavje je bilo v resnici odločilno. To so informacije, ki jih nima nobeno gradivo in za katere si običajno nihče ne vzame časa, čeprav so pogosto vredne več kot ura razlage.