Pravna zgodovina

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Pravna fakulteta. Prebrano 12. 9. 2026. Poglej izvirnik

7 kreditnih točk

Obveznosti v urah

• Predavanja75 ur
• Seminarji0 ur
• Vaje30 ur
• Samostojno delo105 ur
• Druge oblike pedagoškega dela0 ur

Vsebina

1. 1. Razvoj prava v zgodovinskih okoljih
2. 1.1. Viri in metode
3. 1.2. Vrste prava po načinu nastanka: običajno pravo, postavljeno pravo, mnenja učenih pravnikov, pravo sodišč (judikatura in usus fori )
4. 1.3. Vodilne šole prava
5. 2. Pravo v antiki: pregled glede na vrste prava in izbrane pravne tradicije (Mezopotamija, Grčija, Rim)
6. 3. Zgodnji srednji vek
7. 3.1. Leges et consuetudines gentes
8. 3.1.1. Dux gentis, patria gentis in ritus gentis : Karantanija in Karniola
9. 3.1.2. Vpliv frankovske oblasti in državnega prava
10. 4. Vrhunec patrimonializacije oblasti in pravnega partikularizma
11. 5. Obdobje nove teritorializiacije oblasti na stopnji »dežele«
12. 5.1. Proces nastajanja dežel kot novih politično-teritorialnih tvorb
13. 5.2. »Materia constitutionis« deželnih ročinov;
14. 5.3. Razvoj prava avtonomnih skupnosti
15. 6. Obdobje zgodnje moderne države
16. 6.1 Stanovsko-monarhični dualizem
17. 6.2. Pluralizem pravnih virov
18. 6.3. Vladarjeve norme: njihova pretežno intervencijska narava (npr. Redi za deželska sodišča; Gorske bukve)
19. 7. Obdobje »absolutizma«
20. 7.1. »Materia constitutionis«: Pragmatična sankcija Karla VI.
21. 7.2. Dolg proces depatrimonializacije uprave in sodstva: primer Kranjske;
22. 7.3. Prehodno obdobje Ilirskih provinc;
23. 7.4. Vladarjeva zakonodaja: njena nova načrtna in sistematična narava v kontekstu reform osebnega prava; davčnega prava (državni kataster); stvarnega prava: uvajanje zemljiške knjige;
24. 7.5. Projekti velikih modernih kodifikacij
25. 7.5.1 Vpliv nosilcev idej naravnega prava
26. 7.5.2. Proces kodificiranja kazenskega prava
27. 7.5.3. Proces kodificiranja civilnega prava: Obči državljanski zakonik
28. zatrjevani prelom z ius commune , odvzem formalne moči sodnim odločbam in običajnemu pravu;
29. vloga slovenskih pravnikov (Tomaža Dolinarja in Josipa Kranjca);
30. pomen prevajanja ODZ za razvoj sodobne slovenske pravne terminologije.
31. 8. Obdobje od 1848 do razpada Avstro-Ogrske
32. 8.1. Program Zedinjene Slovenije in dunajska konstituanta 1848
33. 8.2. Prvo in drugo ustavno obdobje
34. 8.3. Beneški Slovenci 1866: med zgodovinsko avtonomijo in jezikovno-etničnim konceptom naroda;
35. 8.4. Dvotirni sistem v zakonodaji in upravi
36. 8.5. Vzpostavitev državnega pravosodnega sistema
37. 8.6. Razvoj novih pravnih panog
38. 8.7. Razvoj posebnega »jezikovnega prava«
39. 8.8. Ideje o trializmu in Majniška deklaracija 1917;
40. 9. Prehodno obdobje Države Slovencev, Hrvatov
41. in Srbov
42. 9.1. Narodna vlada za Slovenijo
43. 9.2. Naredba o celokupni vladi (»Žolgerjeva ustava«)
44. 9.3. Vzpostavitev slovenskega vrhovnega sodstva
45. 10. Kraljevina SHS
46. 10.1. Prehodno obdobje do Vidovdanske ustave
47. 10.2. Vprašanje meja in mirovne konference
48. 10.3. Šest pravnih ozemelj in sistemov sodišč
49. 10.4. Ljubljanska in Mariborska oblast
50. 10.5. Drugo ustavno obdobje po diktaturi kralja Aleksandra
51. 10.6. Prizadevanja za poenotenje prava
52. 11. Prehodno obdobje vzporedne oblasti med drugo svetovno vojno
53. 12. Obdobje druge Jugoslavije
54. 12.1. Obdobje 1945-1948: posnemanje sovjetske ureditve
55. 12.1.2. Slovenska vlada 1945
56. 12.1.3. Ustava FLRJ 1946 in Ustava Ljudske republike Slovenije 1947
57. 12.1.4. Urejanje mejnih vprašanj
58. 12.1.5. Podržavljanje gospodarstva
59. 12.1.6. Politični sodni procesi
60. 12.1.7. Novi instituti na področju javnega in zasebnega prava
61. 12.2. Obdobje 1948-1953: oblikovanje jugoslovanske različice socializma: pravni vidiki
62. 12.2.1. Nov koncept pravosodja in kazenske zakonodaje: kazenski zakonik 1951;
63. 12.2.2. Ustavna reforma 1953: družbena lastnina in samoupravljanje;
64. 12.2.3. Tržaško vprašanje po mirovni pogodbi z Italijo
65. 12.3. Razvoj od 1953 do 1974
66. ustavna reforma 1963: »delovno ljudstvo« kot edini nosilec oblasti in samoupravljanje;
67. položaj sodnikov in sodstva; položaj odvetnikov;
68. 12.4. Ustavna reforma 1974
69. bistveno spremenjen položaj federacije;
70. samoupravljanje: podrobna in izčrpna ureditev;
71. 12.5. Pobude za spreminjanje ustavnega sistem in preoblikovanje slovenskega pravnega prostora do 1991

Ocenjevanje

Pisni izpit 70 %, Ustni izpit 30 %, Za pristop na ustni del je potrebno zbrati najmanj 40% točk na pisnem delu, Izpit se oceni z ocenjvalno lestvico od 5 - 10: od 6-10 (pozitivno) oziroma 5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in pravil Pravne fakultete.

Pogoji za vključitev

Pogoj za pristop k izpitu je izdelava kratke seminarske naloge na dano temo in njena ustna predstavitev v skladu z obveznimi navodili. Kot pogoj za pristop k izpitu na prvi rok, mora študent na kolokviju doseči najmanj 40 % točk.

Literatura

• Obvezna literatura/Core reading
• K. Škrubej, Pravo v zgodovini s poudarkom na razvoju na današnjem slovenskem prostoru (izbrani odlomki iz virov s komentarji) . Ljubljana: GV, 2010 in več ponatisov.
• S. Vilfan, Uvod v pravno zgodovino , Ljubljana, več ponatisov
• S. Vilfan, Zgodovinska pravotvornost in Slovenci , CZ, Ljubljana 1996 (izbrana poglavja)
• P. Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do prve slovenske države , Modrijan, Ljubljana 2010 (izbrana poglavja)
• P. Grossi, Pravna Evropa . Založba *Cf., Ljubljana, 2009 (izbrana poglavja)
• Priporočena literatura/Recommended reading
• S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev , Slovenska Matica, Ljubljana 1961
• K. Škrubej, »Courtroom oaths and patrimonial court in 18th-century Carniola: vestiges of "ius proprium" and local autonomy : The case of the Estate of Vedes/Bled”. Lex localis , jul 2012, letn. 10, št. 3, str. 203-228.
• K. Škrubej, »Slovenes, Austrians and the ABGB: from pluralistic to monistic conceptions of law and identity«, v A. Polajnar Pavčnik (ur.) Izročilo Občnega državljanskega zakonika , str. 27-41, 2013.
• U. Wesel, Geschichte des Rechts in Europa: von den Griechen bis zum Vertrag von Lissabon . München: Beck, 2010.
• R. Westbrook, A history of Ancient Near Eastern Law . Brill, 2003.

Kako deluje

1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.