Uvod v primerjalno pravo

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Pravna fakulteta. Prebrano 12. 9. 2026. Poglej izvirnik

4 kreditne točke

Obveznosti v urah

• Predavanja45 ur
• Seminarji15 ur
• Vaje0 ur
• Samostojno delo60 ur
• Druge oblike pedagoškega dela0 ur

Vsebina

1. Pojem primerjalnega prava
2. 1.1. Primerjalno pravo kot metoda in primerjalno pravo kot veda
3. 1.2. Predmet primerjave v primerjalnem pravu
4. 1.2.1 Pojem prava in pravnega sistema
5. 1.2.2. Pravni monizem in pravni pluralizem
6. 1.2.3. Mikro in makro primerjava
7. 1.3. Metodološki vidiki primerjalnega prava
8. 1.3.1. Izhodišče: praesumptio similitudinis in praesumptio differentiae
9. 1.3.2. Različne metode: funkcionalna metoda, analiza konkretnega primera ( factual approach ),
10. 1.3.3. Tekstualizem in kontekstualizem
11. 1.3.4. Potek primerjave
12. 1.4. Pravno presajanje ( legal transplants )
13. 1.5. Primerjalno pravo in jezik (pravna terminologija)
14. 1.6. Klasifikacija pravnih sistemov
15. 1.6.1. Primeri klasifikacij
16. 1.6.2. idejno izhodišče klasificiranja
17. 1.6.3. Prednosti in slabosti klasifikacij
18. 1.6.4. Pravne skupine / družine / tradicije / kulture
19. 1.7. Namen in omejitve primerjalnega prava
20. 1.8. Raba in zloraba primerjalnega prava
21. 2. Kontinentalna pravna kultura
22. 2.1. Skupna idejna izhodišča
23. 2.2. Zahodnoevropska pravna kultura
24. 2.3. Srednjeevropska pravna kultura
25. 2.4. Skandinavska pravna kultura
26. 3. Common law pravna kultura
27. 3.1. Angleški kulturni krog
28. 3.1.1. Zgodovinska določenost common law pravne kulture
29. 3.1.2. Razvoj sistema writov in oblikovanje sistema common law sodišč
30. 3.1.3. Vpliv na moderni common law (zlasti angleški) pravni sistem
31. 3.1.4. Okostenelost sodnega sistema in zametki equityja
32. 3.1.5. Paralelnost sodnih sistemov in njuna spojitev
33. 3.1.6. Naraščajoča kodifikacija prava in vpliv na common law koncept prava
34. 3.1.7. Poglavitne značilnosti modernega angleškega pravnega sistema
35. 3.2. Ameriški kulturni krog
36. 3.2.1. Kontinuiteta in diskontinuiteta z angleškim pravnim sistemom
37. 3.2.2. Pomembna vloga federativne ureditve in kodificiranega prava
38. 3.2.3. Podobnosti z in razlike med angleškim in ameriškim pravnim sistemom
39. 3.2.4. Poglavitne značilnosti modernega ameriškega pravnega sistema
40. 4. Islamska pravna kultura
41. 4.1. Temeljne značilnosti šeriatskega prava (glede na prevladujoči zahodni koncept prava)
42. 4.1.1. Verska podstat prava
43. 4.1.2. Odsotnost države
44. 4.1.3. Decentralizirano nastajanje prava (pravotvorna narava pravne znanosti)
45. 4.2. Pravni viri šeriatskega prava
46. 4.2.1. Koran
47. 4.2.2. Suna
48. 4.2.3. Idžma
49. 4.2.4. Drugi viri (kijas, al-Istihsan, al-istislah, al-Istishab, al-urf itd.)
50. 4.3. Idžtihad in različne pravne pravne šole
51. 4.4. Študija primera: islamsko kazensko pravo
52. 4.5. Študija primera: islamsko družinsko in dedno pravo
53. 4.6. Islam v Evropi
54. 5. Indijska pravna kultura
55. 5.1. Indijsko in hindujsko pravo
56. 5.2. Dharma in pravo
57. 5.3. Kastni sistem ( varna in jati ) ter hindujsko pravo
58. 5.2. Zgodovinska izhodišča hindujskega prava
59. 5.3. Dharmašastre in smriti
60. 5.4. Anglo-hindujsko pravo
61. 5.5. Kodifikacija in oblikovanje modernega indijskega prava
62. 6. Kitajska pravna kultura
63. 6.1. Temeljne značilnosti (tradicionalnega) kitajskega prava
64. 6.1.1. Pomen (družbene) harmonije
65. 6.1.2. Izogibanje sporom
66. 6.1.3. Komunitarna narava prava
67. 6.1.4. Razumevanje vloge sankcij
68. 6.2. Izhodišča tradicionalnega razumevanja prava v kitajski kulturi
69. 6.2.1. Konfucianizem
70. 6.2.2. Legalizem
71. 6.2.3. Poglavitna obdobja zgodovinskega razvoja kitajskega prava
72. 6.3. Pravo v (kitajskem) komunizmu
73. 6.3.4.1. (Dis)kontinuiteta v kitajskem pravu
74. 6.3.4.2. »Pravna država« s socialističnimi značilnostmi
75. 7. Japonska pravna kultura
76. 7.1. Konfucianistična dediščina
77. 7.2. Temeljne značilnosti (tradicionalnega) japonskega prava
78. 7.3. Zgodovinski razvoj
79. 7.3.1. Razvoj do obdobja Tokugava
80. 7.3.2. Obdobje Meidži in modernizacija prava
81. 7.4. Giri in japonsko pravo
82. 7.5. Staro in novo v modernem japonskem pravu
83. 8. Afriška pravna kultura
84. 8.1. Temeljne značilnosti (tradicionalnih) afriških prav
85. 8.2. Vpliv kolonializma na afriška prava
86. 8.2.1. Različni kolonialni modeli
87. 8.2.2. Ohranjanje tradicionalnih pravnih sistemov
88. 8.3. Običajno afriško pravo v modernih pravnih sistemih afriških držav
89. 8.4. Prihodnost afriškega (tradicionalnega) prava

Ocenjevanje

Pisni izpit z možnostjo ustnega zagovora. 100 %, Študent lahko v dogovoru z nosilcem predmeta izpit opravi tudi s seminarsko nalogo, ki mora biti pripravljena v skladu z navodili nosilca., Izpit se oceni z ocenjevalno lestvico od 5 - 10: od 6-10 (pozitivno) oziroma 5 (negativno).

Pogoji za vključitev

Za vključitev v predmet mora imeti študent opravljen izpit iz Uvoda v pravoznanstvo, Sociologije prava, Pravne zgodovine in Rimskega prava.

Literatura

• Réne David, Günther Grassmann (nosilca): Uvod v velike sodobne pravne sisteme, Prva knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana 1998-1999, str. 67-97
• NOVAK, Aleš. Velike pravne kulture. V: PAVČNIK, Marijan. Teorija prava : prispevek k razumevanju prava, (Zbirka Pravna obzorja, Veliki format, 6). 5., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: IUS Software, GV založba. 2015, str. 463-495.
• Vsebina predavanj.

Kako deluje

1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.