mislo

Medicinska fakulteta · Univerza v Mariboru

Družinska medicina I

Za Družinsko medicino I še ni zapiskov.

Imaš svoje zapiske? Objavi jih: ceno določiš ti, z naročnino ti ostane cela, DDV se doda kupcu.

Objavi zapiske

Čakaš na zapiske? Prijavi se in povej. Ko jih kdo objavi, dobiš sporočilo.

Želim zapiske

Kaj lahko narediš že danes

Naloži svoje gradivo za Družinsko medicino I: Mai ga prebere in ti iz njega naredi kartice, kviz in razlago, ko ti kaj ni jasno. Če zapiske kasneje objaviš, jih prodajaš tukaj.

Naloži svoje gradivo

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Medicinska fakulteta. Prebrano 6. 9. 2026. Poglej izvirnik

6 kreditnih točk

Obveznosti v urah

  • Predavanja15 ur
  • Samostojno delo75 ur
  • Seminarji30 ur
  • Klinične vaje60 ur

Vsebina

  1. Študentovo poučevanje bo med študijem zajemalo naslednje (osnovne kompetence dela zdravnika družinske medicine,; osnove dela v ambulanti družinske medicine,; klinično znanje, aplicirano na probleme prvega stika z bolnikom,; odnos med bolnikom in zdravnikom,; sodelovanje z okoljem, v katerem zdravnik dela.)

Ocenjevanje

Pisni izpit 80 %, Klinično delo 20 %

Pogoji za vključitev

ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 1) 80 % prisotnost na vseh vajah (tj. 48 ur). 2) 80 % prisotnost na seminarjih (tj. 24 ur). 3) 50 % prisotnost na predavanjih (tj. 12 ur). 4) Izdelava in/ali oddaja naslednjih izdelkov: ? oddaja poročila o družini, ? oddaja posnetka sporazumevanja, ? izdelava 20 zapisov posvetov v ambulanti, ? ustno reševanje treh kliničnih primerov (MEQ), ? predstavitev enega kliničnega primera. POGOJI ZA PRISTOP H KONČNEMU PREVERJANJU ZNANJA Pogoj za pristop k pisnemu izpitu so opravljene vse obveznosti in pozitivne ocene iz obveznosti pod točko 1, 2 in 3.

Literatura

  • Temeljni viri:
  • Kersnik J. Osnove družinske medicine. Maribor: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, 2007.
  • Dodatni viri:
  • Tušek-Bunc K, ed. Navodila za predmet Družinska medicina I. Maribor: Medicinska fakulteta UM; 2018.
  • Klemenc-Ketiš Z, ed. Praktikum družinske medicine. 2. izdaja. Maribor: Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, 2011
  • Predavanja
  • Petek D, Švab I. Sporazumevanje v družinski medicini. Ljubljana: Katedra za družinsko medicino, 2016.
  • Švab I, Rotar Pavlič D. Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD; 2012.
  • Kopčavar-Guček N. Obravnava bolečine v trebuhu pri zdravniku družinske medicine. Med razgl 2010; 49: 461-9.
  • Palmu A. Akutne bolečine v trebuhu pri odraslih. V: Kunnamo I. (urednik). Na dokazih temelječe medicinske smernice. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, 2006.
  • Anon. Bolečine ginekološkega izvora v spodnjem delu trebuha. V. Kunnamo I. (urednik). Na dokazih temelječe medicinske smernice. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, 2006
  • Kersnik J. Problemsko usmerjena dokumentacija v splošni medicini. Med razgl 1994; 33: 223-40
  • Klemenc-Ketis Z, Kersnik J. Bolniki z depresijo v splošni ambulanti: predstavitev različnih bolnikov z depresijo. MED RAZGL 2010; 49:S 1: 25–30.
  • Kersnik J. Obravnava duševnih motenj v družinski medicini. Med Razgl 1999; 38(2):265-80.
  • Turk H, Kersnik J. Pristop k obravnavi anemij v ambulanti zdravnika družinske medicine. Med Razgl (Suppl 1) 2007; 34.
  • Klemenc-Ketiš Z. Odločanje. V: Švab I, Rotar-Pavlič D, (ur.). Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine 2012: 199-206.
  • KERSNIK, Janko. Seznam bolnikov. V: ŠVAB, Igor (ur.), ROTAR-PAVLIČ, Danica (ur.). Družinska medicina. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, Slovenskega zdravniškega društva, 2002, str. 599-602
  • Kersnik J. Kakovost v zdravstvu. Ljubljana: ZZDM SZD; 2010
  • Tepeš B. Predlog priporočil za obravnavo bolnikov z dispepsijo v Sloveniji. Zdrav Vestn 2006; 75: 297-302.

Kako deluje

  1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
  2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
  3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.