Izbrane vsebine in novosti v patologiji

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Medicinska fakulteta. Prebrano 6. 9. 2026. Poglej izvirnik

3 kreditne točke

Obveznosti v urah

• Predavanja5 ur
• Samostojno delo45 ur
• Seminarji40 ur

Vsebina

1. 1. Kirurška patologija
2. Kirurška patologija zajema vso biopsijsko dejavnost v medicini in je zaradi napredka v biologiji in ob nastajanju novih tehnik hitro razvijajoča se dejavnost, ki je pomembna za diagnozo, napoved poteka bolezni in napoved odzivna bolezni na različne načine zdravljenja, obenem pa lahko objektivno dokazuje uspešnost že začetega zdravljenja. V seminarjih in praktičnem pouku bo študent spoznal naslednje teme (vlogo patologa v kirurški patologiji; vlogo klinika v kirurški patologiji; kirurška patologija in bolnik; proces doseganja diagnoze,; digitalno patologijo in telepatologijo; napovedne in prediktivne dejavnike; analizo vplivov zdravljenja; omejitve histološke diagnoze; intraoperativne konzultacije; legalne aspekte kirurške patologije; informacijske sisteme v kirurški patologiji)
3. 2. Raziskovanje v patologiji tumorjev
4. Kirurška patologija je eden temeljev medicinskih raziskav. Čeprav bodo patologi še dolgo uporabljali osnovno tehniko (fiksacija, parafin, HE), ki da o patološkem procesu največ informacij na hiter način, so nove metodologije in s tem odkriti novi koncepti močno spremenili njihovo diagnostično delo, še bolj radikalno pa načine odkrivanja odgovorov na vprašanja, ki so pomembna za zdravljenje posamičnega bolnika. Posebej hitro napreduje raziskovanje malignih tumorjev. Domače in mednarodne raziskave so usmerjene posebej v odkrivanje novih bolezenskih enot, v diferencialno diagnozo, v natančnejšo opredelitev bolezni ter napovednih dejavnikov in v metode kontrole kakovosti. Omejili se bomo predvsem na novosti v raziskavah tumorjev dojke, malignih limfomov in sarkomov. V seminarjih in praktičnem pouku bo študent spoznal naslednje teme (metodologijo raziskav v patologiji tumorjev; izbiro problemov; klinično patološke korelacije; nadzor kakovosti; dodatne diagnostične tehnike)
5. Ob predlaganih temah lahko študent izbere tudi biologijo in molekularno patogenezo malignih neoplastičnih procesov, kamor sodijo (genomska nestabilnost; onkogeni; tumorski supresorski geni; telomere, telomeraza in maligni tumorji; epigenetski pojavi; programirana celična smrt in kancerogeneza; celično staranje in staranje zaradi onkogenov; prevajanje signalov; klonalni vznik malignomov in maligne matične celice; heterogenost tumorjev; podpisi genskega izražanja; tumorska angiogeneza; razmerje med karcinomskimi celicami, imunskimi celicami in tumorsko stromo)
6. 3. Citopatologija
7. V seminarju in praktičnem pouku bo študent spoznal naslednje teme
8. a.vlogo citopatološke preiskave v diagnostiki sprememb v dojki
9. b.vlogo citopatološke preiskave v presejalnem programu za Zgodnje Odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu (državni program ZORA)
10. c.vlogo citopatološke preiskave v diagnostiki patoloških sprememb v bezgavki
11. a.Vloga citopatološke preiskave v diagnostiki sprememb v dojki
12. V Sloveniji je rak dojke najpogostejši rak pri ženskah in najpogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni pri ženskah. Po zadnjih podatkih Registra raka je v letu 2020 zbolelo 1410 žensk. Številne ženske si v dojkah zatipajo zatrdline zaradi katerih poiščejo zdravniško pomoč. Večina teh sprememb je fizioloških ali pa posledica benignih sprememb pri katerih zdravljenje (oziroma operacija) ni potrebno. Za dokončno opredelitev sprememb v dojki je večinoma potrebna mikroskopska analiza. Z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo lahko dobimo vzorce za mikroskopsko analizo hitro in enostavno. Metoda odvzema je neinvazivna in jo poleg kliničnega pregleda in mamografije uporabljamo za opredelitev bolezenskih procesov – v večini primerov tipnih sprememb- v dojki pred zdravljenjem. Ker je uspeh zdravljenja raka dojke odvisen od velikosti in razširjenosti tumorja se v zadnjem času vse bolj uveljavlja diagnostika asimptomatskih patoloških procesov v dojki. Pri tem mislimo na tako imenovane netipne lezije, ki ji odkrijemo pri zdravih ženskah z rentgensko ali ultrazvočno preiskavo. Te spremembe diagnosticiramo z biopsijo z debelo iglo in histološko preiskavo.
13. Pri izbirnem predmetu želimo študente podrobneje seznaniti z nemalignimi in malignimi bolezenskimi procesi v dojki. Obravnavali bomo naslednje teme (Histologija in fiziologija dojke; Klinične značilnosti tipnih tumorjev in slikovne diagnostične metode; Bolezenski procesi v ženski dojki (vnetje in raktivni procesi, fibrocistična bolezen, benigni tumorji, maligni tumorji) in v moški dojki (benigni – ginekomastija, maligni – karcinom); Odvzem vzorca iz dojke za citopatološko preiskavo (aspiracijska biopsija s tanko iglo, izcedek, skarifikat), osnove citopatološke tehnike; Vloga mutisiciplinarnih konzilijev)
14. b.Vloga citopatološke preiskave v presejalnem programu za Zgodnje Odkrivanje predRAkavih sprememb na materničnem vratu (državni program ZORA). Mikroskopski pregled razmaza brisa materničnega vratu je najstarejši in še vedno učinkovit presejani test, ki je namenjen zgornjemu odkrivanju predrakavih sprememb na materničnem vratu. Uporabljamo ga tudi v Sloveniji. Od uvedbe državnega programa ZORA v letu 2003 smo s citologijo incidenco raka na materničnem vratu zmanjšali skoraj za polovico. V zadnjem času citologijo izpodriva test na človeške papillomaviruse (HPV) s katerim odkrijemo več predrakavih sprememb in raka. Nastanek invazivnega raka materničnega vratu lahko preprečimo z zdravljenjem predrakavih sprememb, ki jih odkrijemo s presejanjem, tj. z mikroskopskim pregledovanje brisov materničnega vratu pri navidezno zdravih ženskah.
15. Pri izbirnem predmetu želimo študente seznaniti z naslednjimi temami (Namen državnega programa ZORA; Histologija in normalna citologija materničnega vratu (v sklopu ženskega genitalnega trakta); Odvzem brisa materničnega vratu, osnove citopatološke tehnike; Testi HPV; Primarno HPV presejanje v primerjavi s primarnim presejanjem s citologijo; Vloga multidisciplinarnega konzilija za obravnavo žensk s predrakavimi in rakavimi spremebami)
16. c.Vloga citopatološke preiskave v diagnostiki patoloških sprememb v bezgavki
17. Povečane bezgavke so pogost znak nemalignih in malignih bolezni. Največkrat se povečajo zaradi reaktivnega limfadenitisa, vnetij in malignomov. Z aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (ABTI) lahko hitro, zanesljivo, poceni in na bolniku prijazen način ugotovimo zakaj so se bezgavke povečale. Na ta način skrajšamo in usmerimo nadaljnji diagnostični postopek primarnih in sekundarnih malignih tumorjev v bezgavkah in zmanjšamo število diagnostičnih kirurških biopsij.
18. Pri izbirnem predmetu želimo študente seznaniti z naslednjimi temami (Histologija in fiziologija bezgavke; Patološki procesi v bezgavki; Indikacije za ABTI bezgavk; Pomen citopatološke diagnostike patoloških procesov v bezgavki; Pomen imunofenotipizacije s pretočnim citometrom za zanesljivo citopatološko diagnozo limfomov; Vloga citopatološke preiskave v multidisciplinarni diagnostiki limfomov)
19. Poleg gornjih tem lahko izbere študent tudi katero od spodaj predlaganih
20. Prednosti in slabosti oportunističnega in organiziranega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu.
21. Pomen infekcije z onkogenimi genotipi HPV za nastanek predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu.
22. Vloga HPV testiranja v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu.
23. Hibrid Capture II presejalni test za detekcijo onkogenih genotipov HPV
24. Pomen cepljenja proti onkogenim tipom HPV in vpliv cepljenja na izvajanje programa ZORA.
25. Klasificiranje patoloških sprememb v brisih materničnega vratu. Kaj prinaša uporaba klasifikacije po Bethesdi?
26. Ne-tipne in tipne patološke spremembe v dojki in njihov klinični pomen
27. Kako diagnosticiramo ne-tipne in tipne patološke spremembe v dojki?
28. Kaj je državni program DORA?
29. Določanje prediktivnih dejavnikov iz citoloških vzorcev pri bolnicah z rakom dojke
30. Patološki procesi v bezgavki
31. Indikacije za aspiracijsko biopsijo s tanko iglo (ABTI) bezgavk
32. Imunofenotipizacija s pretočnim citometriom
33. Vloga imunocitokemičnih reakcij in imunofenotipiazacije s pretočnim citometrom v citopatološki diagnostiki patoloških procesov v bezgavki
34. Pomen citološke diagnostike limfomov za zdravljenje limfomov
35. Določanje napovednih dejavnikov iz citoloških vzorcev pri bolnikih z limfom
36. Pomen citološke diagnostike likvorjev
37. Pomen citološke diagnostike izlivov
38. Patološki procesi v ščitnici
39. Vloga citološke diagnostike pri boleznih ščitnice in omejitve metode
40. Klasifikacija patoloških sprememb v ščitnici, pomen nove kalsifikacije po Bethesdi
41. Pomen citološke preiskave pri iskanju izvora (origa) malignoma.

Ocenjevanje

Ustni izpit 100 %

Pogoji za vključitev

POGOJI ZA PRISTOP K POSAMEZNEMU PREVERJANJU ZNANJA: opravljeni seminarji in praktični pouk so pogoj za pristop k Izpitu

Literatura

• TEMELJNA LITERATURA:
• o Rosai and Ackerman's Surgical Pathology, 11Ed, Vol 1 and 2, Elsevier 2017
• o Edmund Cibas, Barbara Ducatman. Cytology Diagnostic Principles and Clinical Correlates, 5Ed, Elisver 2019
• DODATNA LITERATURA
• o Tekočna strokovna literatura/Current professional literature

Kako deluje

1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.