Komuniciranje v farmaciji

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Medicinska fakulteta. Prebrano 6. 9. 2026. Poglej izvirnik

3 kreditne točke

Obveznosti v urah

• Predavanja5 ur
• Samostojno delo45 ur
• Seminarji40 ur

Vsebina

1. Predmet, mesto in različni teoretično- metodološki pristopi v obravnavanju komunikacije zdravstvenega osebja (zdravnika, farmacevta, zdravstvenega tehnika) s ciljem prepoznavanja koristi komunikacijskih znanj in spretnosti zdravnika/farmacevta/zdravstvenega tehnika v razmerah post-moderne družbe.
2. Zdravstveni diskurz s poudarkom na videnju farmacevta o zdravju, bolezni in telesu v javnem in zasebnem govoru.
3. Vloga komuniciranja zdravstvenega osebja (predvsem farmacevta); namen, cilji in strategija komuniciranja, dejavniki učinkovitega in uspešnega komuniciranja.
4. Vrste komuniciranja zdravstvenega (predvsem farmacevta) osebja (interno, eksterno, konfliktno, medijsko, verbalno – neverbalno, paraverbalno, osebno, dirigirano (vodeno, nevodeno) idr.
5. Struktura komunikacije zdravstvenega osebja (simetrična, asimetrična, ignoranca, spreminjanje teme pogovora, metakomunikacija, izogibanje podajanju želenih informacij, negotovost).
6. Potek (ne)uspešnega komuniciranja zdravstvenega osebja s poudarkom na farmacevtu (razsežnosti, smeri, kakovost, vplivi in posledice); komunikacija in interakcija.
7. Pomen komunikacije v procesu soodločanja zdravstvenega tima in bolnika; vloga zdravnika, farmacevta in zdravstvenega tehnika v bolnikovem zavračanju sodelovanja v procesu zdravljenja.
8. Modeli komuniciranja z bolnikom (paternalistični, potrošniški, managerski, kot interaktivni proces, empatija, ocenjevanje, sprejemanje, kongruenca, transparentnost, pogodbenost).
9. Nevarnosti kompliance (vrste, vpliv bolezni na obnašanje) in nekompliance (samovoljno obnašanje bolnika) v komunikaciji za zdravstveno osebje.
10. Pomen prepričljivosti v komuniciranju (prepričevalna sredstva, oblike ravnanja, profesionalne pravice in dolžnosti zdravnika, pravice bolnika).
11. Asertivnost v komuniciranju kot dejavnik osebne odgovornosti (koristi, tehnike, jezik asertivnosti).
12. Sporočanje pozitivnih, nevtralnih in
13. negativnih novic.
14. Priprave na razgovor (intervju/jemanje anamneze, sistematični intervju, individualno vodeni intervju, potreba po empatiji): pričetek, aktivno poslušanje, strukturirane faze pogovora, postavljanje vprašanj (odprto, zaprto, alternativno, kataloško in sugestivno vprašanje); problem osredotočenja na patofiziološka vprašanja o bolniku.
15. Komunikacija v procesu odločanja (status zdravstvenega osebja – npr. zdravnik, farmacevt, pogojuje odločanje; stili vodenja, konflikt odločitve; napaka v odločitvi, sindrom hevrističnega prilagajanja, slepo prilagajanje).
16. Motnje in nesporazumi v komunikaciji
17. Zdravnik, farmacevt, zdravstveni tehnik in posredovanje resnice ali laži.
18. Deontološki razlogi (moralno načelo poštenosti, profesionalna dolžnost resnicoljubnosti, spoštovanje bolnikove neodvisnosti, ohranjanje bolnikovega, pomen socialne enakosti.
19. Komuniciranje v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti v Republiki Sloveniji.
20. Komuniciranje z ZZZRS in v interesnih združenjih.

Ocenjevanje

Portfolio 100 %

Pogoji za vključitev

ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV 80 % prisotnost na seminarjih

Literatura

• TEMELJNA LITERATURA:
• 1. Robert Beardsley, Communication Skills in Pharmacy Practice 7th Edition, Wolters Kluwer Health, 2019.

Kako deluje

1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.