Kronobiologija kot temelj sodobne farmacije in personalizirane farmakoterapije

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Medicinska fakulteta. Prebrano 6. 9. 2026. Poglej izvirnik

6 kreditnih točk

Obveznosti v urah

• Predavanja15 ur
• Vaje10 ur
• Samostojno delo135 ur
• Seminarji20 ur

Vsebina

1. Biološki ritmi niso zgolj ozadje fiziologije, temveč so ključni za preživetje, saj lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo kot odziv na enak dražljaj. Ustrezno upoštevanje bioloških ritmov lahko globoko vpliva na klinične izide; že preprosta prilagoditev časa dajanja zdravila lahko znatno poveča 5-letno preživetje onkoloških bolnikov ali dramatično zmanjša pojavnost miokardnega infarkta pri kardiovaskularnih bolnikih. Vsebina zajema temeljne mehanizme bioloških ritmov, različne pristope in modele za njihovo preučevanje ter vpliv cirkadianih in drugih ritmov na biologijo, fiziologijo in patofiziologijo. Poseben poudarek je namenjen razumevanju časovne dimenzije farmakoloških posegov ter vlogi zunanjih časovnih signalov (npr. svetloba, prehrana) pri uravnavanju ritmov v eksperimentalnih in kliničnih okoljih. Pomen časovnih ritmov je dodatno ponazorjen z zgledi časovnih motenj pri miših (npr. jet lag, genske spremembe), ki vodijo v hude patologije, ter pri delavcih v izmenah, kjer so obravnavane pojavnost patoloških stanj, njihovi osnovni mehanizmi in možne strategije za njihovo omilitev. Obravnavani so izbrani terapevtski agensi (klasična in biološka zdravila), pri katerih ima čas dajanja odločilen vpliv na učinkovitost in varnost zdravljenja. Klinični primeri vključujejo stopnje preživetja pri onkoloških bolnikih, pojavnost akutnih kardiovaskularnih dogodkov, astmo, hipertenzijo, sladkorno bolezen tipa 2, revmatoidni artritis in depresijo, pri čemer se upoštevajo tudi okoljski dejavniki in individualni kronotipi. Posebna pozornost je namenjena vlogi zunanjih časovnih signalov pri kritično bolnih v enotah intenzivne terapije ter pri psihiatričnih bolnikih, kjer lahko njihova prisotnost ali odsotnost odločilno vpliva na izide zdravljenja.
2. Študenti imajo priložnost predstaviti svoje doktorske raziskave in raziskovalne načrte ob vključevanju koncepta biološkega časa. Pričakuje se, da bodo pregledali relevantno literaturo na svojem področju, prepoznali, kje je treba upoštevati biološke ritme, ocenili posledice njihovega neupoštevanja ter raziskali strategije za vključitev tega znanja v in vitro, in vivo ali klinične raziskave. Ustrezne metodologije lahko vključujejo časovno sinhronizacijo celičnih kultur ali vzorčenje v različnih časovnih točkah v eksperimentalnih modelih ali kliničnih študijah.

Ocenjevanje

Seminarska naloga 100 %

Pogoji za vključitev

/

Literatura

• Cornelissen, G. (ed.) (2024). Chronobiology and Chronomedicine: From Molecular and Cellular Mechanisms to Whole Body Interdigitating Networks. Royal Society of Chemistry.
• Lévi, F. et al. (2024). Circadian regulation of drug responses: Toward sex-specific and personalized chronotherapy. Annual Review of Pharmacology and Toxicology, 64, 89–114.
• Martini, T., Naef, F., & Tchorz, J. S. (2023). Spatiotemporal metabolic liver zonation and consequences on pathophysiology. Annual Review of Pathology: Mechanisms of Disease, 18, 439–466.
• Cederroth, C. R., et al. (2019). Medicine in the Fourth Dimension.

Kako deluje

1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.