AI za učenje pomaga, dokler ne rešuje namesto tebe

Z AI nalogo rešiš hitreje. Ali jo znaš rešiti tudi na izpitu, je odvisno od tega, kako ga uporabljaš, in o tem zdaj obstajajo prave raziskave.

Ekipa Mislo AI·2. 10. 2026·5 minut branja

Skoraj vsak na faksu danes uporablja AI za učenje: za razlago pojma, za rešitev naloge, za povzetek poglavja. Vprašanje ni več, ali ga uporabljati, ampak kako. Leta 2025 sta na to odgovorili dve veliki raziskavi, in odgovor je ostrejši od pričakovanj.

Kjer AI rešuje namesto tebe, se na izpitu pozna

Prva raziskava je potekala na veliki srednji šoli v Turčiji, s skoraj tisoč dijaki pri matematiki. Ena skupina je pri vajah imela navaden ChatGPT na modelu GPT-4, druga različico, ki daje samo namige in rešitve ne pove, tretja pa nič. Na vajah je bil rezultat pričakovan: z navadnim ChatGPT-jem so bile ocene za 48 % boljše, z različico z namigi kar za 127 % boljše.

Potem so AI vzeli in dijakom dali test brez njega.

Raziskavo je junija 2025 objavila revija PNAS. Razlaga je preprosta in neprijetna: dijaki so ChatGPT uporabljali kot berglo, prosili so za rešitev in jo prepisali. Hkrati niso opazili, da se učijo manj. Navaden model je pri teh nalogah dal pravilen odgovor le v 51 % primerov, zato je bila prepisana tudi marsikatera napaka.

Šlo je za dijake, en predmet in kratek čas, zato raziskava ne pove vsega o faksu. Mehanizem pa je isti: kar namesto tebe reši AI, tega na izpitu ne rešiš ti.

Ko AI vodi korak za korakom, se naučiš več

Druga raziskava je potekala na Harvardu, pri uvodnem predmetu iz fizike, s 194 študenti. Vsak je eno snov predelal s tutorjem na modelu GPT-4, drugo pa pri predavanju z aktivnim učenjem. Tutor je imel jasna navodila: naj pove samo en korak naenkrat, naj nikoli ne izda cele rešitve in naj študenta najprej spodbudi, da poskusi brez pomoči.

S tutorjem je bil napredek na testu znanja več kot dvakrat večji kot pri predavanju, čas za snov pa krajši: polovica študentov je potrebovala največ 49 minut, predavanje traja 60. Študenti so tudi povedali, da so bili pri delu bolj zbrani in motivirani. Raziskavo je junija 2025 objavila revija Scientific Reports.

Kako uporabljati AI za učenje, da se res naučiš

Iz obeh raziskav sledijo štiri navade, ki jih lahko začneš že pri naslednji nalogi.

• Najprej poskusi brez pomoči. Ko se zatakne, prosi za namig, ne za rešitev: »Ne povej mi rešitve, samo naslednji korak.«
• Naj te sprašuje. Prosi ga, naj iz snovi sestavi vprašanja, in naj tvoj odgovor oceni šele potem, ko ga napišeš.
• Naj preveri tvojo rešitev, namesto da napiše svojo. Tako najdeš napako pri sebi, ne pri njem.
• Preveri vsak vir. Seznam literature, ki ga napiše AI, poišči v knjižničnem katalogu, preden ga navedeš.

Zakaj je preverjanje boljše od branja

To ni nova ugotovitev. V znani raziskavi iz leta 2006 sta psihologa Roediger in Karpicke študente razdelila v dve skupini: ena je besedilo večkrat prebrala, druga se je iz njega večkrat preizkusila. Po tednu dni se je skupina z branjem spomnila 40 % snovi, skupina s preizkusi pa 61 %, čeprav je prva besedilo prebrala štirikrat pogosteje. Tisti, ki so samo brali, so bili hkrati bolj prepričani, da si bodo snov zapomnili.

Pregled desetih učnih tehnik iz leta 2013, ki so ga pripravili Dunlosky in sodelavci, je visoko oceno dal le dvema: preverjanju znanja z vprašanji in učenju, razporejenemu čez več dni. Povzemanje, podčrtavanje in ponovno branje so pristali na dnu. Prav povzetek pa je tisto, kar od AI najpogosteje zahtevamo.

Povzetek, ki ga naredi AI, je zato dober zemljevid: iz njega vidiš, kaj je v poglavju. Naučiš pa se šele, ko o tem odgovarjaš brez gradiva.

AI se lahko moti, tudi pri virih

V meritvi iz leta 2023, objavljeni v reviji Scientific Reports, je bilo izmišljenih 55 % virov, ki jih je navedla starejša različica ChatGPT, in 18 % virov novejše različice GPT-4. Današnji modeli so boljši, a nihče ni izmeril, da se ne motijo več. Smernice Univerze v Ljubljani zato pišejo naravnost: »UI ni zanesljiv akademski vir«.

Kaj o AI pri učenju pišejo univerze

Univerza v Ljubljani je konec avgusta 2026 predstavila nove smernice za uporabo umetne inteligence. Učenja z AI ne prepovedujejo: med rabo z nizkim tveganjem navajajo razlago pojmov in samopreverjanje, če rezultate samostojno preveriš ali kritično oceniš. Hkrati pišejo, da UI »ne nadomešča samostojnega dela, strokovne presoje, razumevanja vsebine in odgovornosti študenta za končni izdelek«.

Ena omejitev velja tudi za učenje. Med prepovedano rabo smernice štejejo vnos »nejavnih gradiv, avtorsko varovanih del« v javno dostopna orodja UI, kadar za to ni ustrezne pravne, pogodbene ali institucionalne podlage. Tvoji zapiski so tvoji, prosojnice pa so delo predavatelja, zato pred nalaganjem preveri, kaj velja pri predmetu.

Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru so februarja 2026 študentom svetovali isto v praktični obliki: AI naj bo orodje za učenje, ne bližnjica, zato ga prosi za razlago pojma na drug način, za preverjanje svoje rešitve in za dodatne primere za vajo.