Zakaj se prvi rok splača, tudi če se ti zdi prezgodaj

Štirje tedni, dva roka na predmet in deset dni vmes. Vrstni red je edina poteza, ki jo v obdobju res imaš.

Ekipa Mislo AI·10. 9. 2026·6 minut branja

Vsako izpitno obdobje se ponovi ista poteza. Prvi rok se preskoči, ker »še ni čas«, in cilja se na drugega, ki je čez dva tedna. Zveni previdno.

Prvi rok ni težji rok. Prvi rok je edini, ki ti kupi drugega. Kdor preskoči prvega, si sam spremeni predmet z dvema priložnostma v predmet z eno.

Aritmetika obdobja

Izpitno obdobje traja približno štiri tedne. Med dvema rokoma istega predmeta mora miniti vsaj deset dni na Univerzi v Ljubljani in vsaj štirinajst na Univerzi v Mariboru in na Primorskem. Rezultati prvega roka morajo priti v nekaj delovnih dneh, in Univerza v Mariboru izrecno zahteva, da je izpitni postopek zaključen do roka za prijavo na naslednji rok istega predmeta.

Sistem je torej namenoma sestavljen tako, da prvi rok ni tvegan poskus, ampak informacija. Če ne uspe, veš, kaj manjka, in imaš še en rok v istem obdobju. Če preskočiš prvega, prideš na drugega z enako mero ugibanja kot na prvega, samo brez rezerve.

Vrstni red je odločitev, ne naključje

V štirih tednih se skoraj nikoli ne da razporediti tako, da bi za vsak predmet ostalo dovolj časa. Zato je vrstni red edina prava poteza, ki jo v obdobju sploh imaš.

Dve pravili, ki delujeta pri večini ljudi. Prvo: predmet, ki ga najbolje obvladaš, daj na prvi rok. Ne zato, ker je lahek, ampak zato, ker prva opravljena ocena razbremeni celotno obdobje in ti drugi teden pusti prazen prostor.

Drugo: dva predmeta, ki sta si vsebinsko blizu, ne postavljaj drug ob drugega. Podobna snov se v glavi meša, in ravno tu nastanejo napake, ki jih pri enem samem predmetu ne bi bilo.

Kaj naredi drugi rok drugačen

Med prvim in drugim rokom je deset do štirinajst dni. To je premalo za še eno branje vse snovi, in ravno dovolj, da popraviš tisto, kar je na prvem roku padlo.

Zato je edino, kar je vredno narediti takoj po prvem roku, seznam. Napiši, kaj ni šlo, dokler je še sveže. Čez tri dni se spomniš samo občutka, ne pa vprašanj.

Kdo sploh razpiše roke

Zakon ne določa datumov, ampak jih prepusti univerzi. Univerza objavi študijski koledar z okvirnimi obdobji, fakultete pa znotraj njega razpišejo konkretne roke, ponavadi za celo leto vnaprej.

Ker so razpisani vnaprej, jih ni treba čakati. Ko se semester začne, so datumi tvojih rokov že objavljeni, in edini razlog, da jih ne poznaš, je, da jih še nihče ni pogledal.

Ena ura pred obdobjem

Preden se obdobje začne, si vzemi eno uro. Prepiši datume vseh rokov na en list, ob vsakega pa rok za prijavo in rok za odjavo, ker nista isti dan. Potem razporedi predmete: najbolj obvladanega na prvi rok, dva sorodna narazen. Na koncu pri vsakem predmetu preveri, ali ima v istem obdobju še drugi rok. Če ga nima, je prvi rok hkrati zadnji do naslednjega obdobja, in to je bolje vedeti prej kot potem.

Prvi teden obdobja je najboljši in gre skoraj vedno v nič

Štirje tedni obdobja niso enakovredni. Prvi je najboljši teden v celem letu: snov iz decembra je še blizu, glava je spočita in noben rok še ni bil neuspešen.

Skoraj vedno pa se porabi za pripravo na pripravo. Predavanja so se končala v petek, torej se počiva čez vikend, v ponedeljek se ureja gradivo, v torek se dela načrt, v sredo se začne zares, v četrtek je prvi izpit pri nekom drugem. Do prvega resnega dne mine tretjina obdobja.

Popravek je majhen. Prvi delovni dan obdobja se ne ureja nič in ne načrtuje nič, ampak se reši en star izpit pri predmetu, ki je prvi na vrsti. To je hkrati načrt, ker pokaže, česa ni, in hkrati delo. Urejanje gradiva je edino opravilo v izpitnem obdobju, ki je videti popolnoma koristno in ni.

Izboljševanje ocene ni brezplačno

Ocena, ki je pozitivna, a nižja od pričakovane, postavi vprašanje, ki se v januarju sliši pogosto: ali jo poskusiti popraviti.

Pravila se med univerzami in fakultetami razlikujejo, zato je edini pravi odgovor v pravilniku tvoje fakultete, pri čemer je treba pogledati troje. Ali je izboljševanje sploh dovoljeno in koliko mesecev po oceni. Ali ponovno opravljanje porabi eno od opravljanj pri tem predmetu. In katera ocena na koncu obvelja, zadnja ali višja, kar je razlika, ki se pogosto preveri prepozno.

Kjer velja zadnja ocena, je izboljševanje stava in ne brezplačen poskus. Šestica, zamenjana za petico, je izgubljen predmet, in v istem obdobju je porabljen tudi rok, ki ga zdaj pri drugem predmetu ni več.

V praksi se izboljševanje najbolj splača takrat, ko gre za predmet, ki je pogoj za nekaj poznejšega, ali kadar povprečje odloča o štipendiji, izmenjavi ali vpisu na drugo stopnjo. Zaradi enega mesta v povprečju redko.

Ko je zadnji izpit opravljen

Obdobje se za večino konča z zadnjim izpitom in prav tam se izgubijo stvari, ki se pozneje popravljajo mesece.

Prvič, ocene je treba videti vpisane. Ocena, ki je bila povedana, in ocena, ki je v sistemu, nista isto, in zamik se dogaja redno. Če po nekaj tednih vpisa ni, to pozna referat, po pol leta pa je iskanje precej dražje.

Drugič, rok za ugovor teče takoj in je kratek. Kdor se z oceno ne strinja, ima nekaj dni in ne nekaj tednov, in ta rok teče tudi med počitnicami.

Tretjič, zadnji izpit v obdobju je najboljši trenutek za en sam zapis: kateri predmeti ostajajo, koliko rokov imajo še v tem letu in kdaj so. Pet minut takrat je razlika med tem, da se zaostanek pozna, in tem, da se septembra odkrije.

Pogosta vprašanja