Priznavanja izpitov ne odloči ime predmeta, ampak učni načrt

Trije postopki nosijo isto ime, vsak ima svoj organ in svojo uro, ki teče od dneva odločbe.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·5 minut branja

Pod besedo »priznavanje izpitov« se skrivajo trije različni postopki. Vsak ima svoj organ, svoj obrazec in svoj rok, in prvi korak je ugotoviti, v katerem od njih si. Kdor odda vlogo v napačnem postopku, čaka na odgovor, ki ne bo prišel.

Prvi je prehod med slovenskimi programi, kjer odloča komisija tvoje nove fakultete. Drugi je izmenjava, kjer se o priznanju dogovoriš vnaprej, s študijskim sporazumom, in šele nato oddaš vlogo ob vrnitvi. Tretji je tuja diploma, kar ni priznavanje izpitov, ampak povsem drug zakon in drug organ.

Odloča učni načrt, ne ime predmeta

To je najbolj koristen stavek v celem postopku. Primerjajo se učni izidi in kompetence, torej tisto, kar predmet po učnem načrtu dejansko nauči, in ne naslov na potrdilu.

Zato argument »saj se je tudi pri nas imenovalo Matematika 1« ne prepriča nikogar, obratno pa predmet s popolnoma drugačnim imenom lahko pokrije veliko več, kot se zdi. Nosilni dokument vloge je učni načrt, ne potrdilo o opravljenih obveznostih.

Kar je vredno priložiti, je torej troje: potrdilo z oceno in kreditnimi točkami, učni načrt predmeta v obliki, v kateri ga je objavila prejšnja fakulteta, in kratka primerjava učnih izidov z novim predmetom. Tretje ni obvezno nikjer, je pa tisto, kar komisiji prihrani delo in vlogi pogosto odloči izid.

Kje so merila zapisana

Marsikdo misli, da meril ni in da vse odloči občutek komisije. To ni res in obstaja javno mesto, kjer se da preveriti.

ZViS-1 v 49. in 50. členu določa, da so merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom, obvezna sestavina vsakega akreditiranega študijskega programa. 163. člen pa določa, da se prav ta merila in pogoji za prehajanje med programi vpišejo v evidenco študijskih programov.

Merila tvojega programa so torej objavljena, ne skrita. Najdejo se v akreditacijskem zapisu programa in v aktu fakultete o priznavanju, ne pa v odgovoru referata po elektronski pošti.

Kaj se je spremenilo avgusta 2025

Do takrat je obstajalo nacionalno pravilo, Merila za prehode med študijskimi programi, na katerega se je sklicevala večina fakultetnih strani. ZViS-1 je ta merila razveljavil skupaj s starim zakonom.

Nasledniki ta hip ni. Pogoje za prehajanje po 56. členu ZViS-1 določi visokošolski zavod sam. Za študenta to pomeni eno praktično stvar: nacionalnega minimuma ni več in šteje tisto, kar objavi ciljni program.

Ob tem velja vedeti, da se statuti in pravilniki v teh mesecih usklajujejo z novim zakonom. Pravilo, ki je veljalo lani, torej ni nujno pravilo, ki velja ob tvoji vlogi, in datum objave dokumenta je enako pomemben kot njegova vsebina.

Polovica kreditnih točk ni obljuba

Na forumih se ponavlja, da mora biti priznana vsaj polovica opravljenih izpitov. To ni bilo nikoli tako.

Stara merila so zahtevala, da je med programoma mogoče priznati vsaj polovico kreditnih točk iz obveznih predmetov ciljnega programa. To je bil test združljivosti dveh programov, pogoj za to, da je prehod sploh mogoč, in ne zagotovilo posameznemu študentu, da mu bo priznana polovica izpitov.

Ura, ki teče od dneva odločbe

Tu se postopki izgubijo. Odločba pride v informacijski sistem in od tam naprej roki tečejo sami, tudi če sporočila nihče ne odpre.

Statut Univerze v Ljubljani je pri tem najbolj natančen in številke so njegove. O vlogi se odloči v dvajsetih dneh. Odločba velja za vročeno drugi delovni dan po objavi v informacijskem sistemu. Za zahtevo po obrazloženi odločbi so na voljo trije delovni dnevi, in zamuda tega roka se šteje kot odpoved pritožbi. Pritožba se vloži v osmih delovnih dneh, organ pa odloči v enem mesecu.

Tisto, kar je treba narediti na dan zavrnitve, je torej zahtevati obrazložitev, ne pa pisati prošnje za ponovni premislek. Brez obrazložitve se pritožba piše na slepo, in rok zanjo medtem teče.

Izmenjava je drug postopek in se odloči prej

Pri izmenjavi se o priznanju dogovoriš, preden odideš. Študijski sporazum je dokument, ki pove, kateri predmeti se bodo priznali in v kakšnem obsegu, in podpišejo ga tri strani.

Priznanje ob vrnitvi pri tem ni samodejno. Slovenske fakultete zahtevajo vlogo tudi takrat, ko je sporazum podpisan, in vsaka sprememba predmetnika med izmenjavo mora biti potrjena sproti. Prav te spremembe so najpogostejši razlog, da se ob vrnitvi kaj ne prizna.

Kaj priznanje naredi z oceno

Priznan izpit ni vedno priznana ocena. Fakultete opravljeno obveznost vpišejo bodisi z oceno bodisi kot opravljeno, s kreditnimi točkami in brez ocene, in to vpliva na povprečje.

Priznavanje je tudi diskrecijska odločitev. Statuti govorijo o tem, da se znanje lahko prizna, ne pa da se mora. Nekatere fakultete za postopek zaračunajo prispevek po svojem ceniku.