Zakon o visokem šolstvu je nov, večina sprememb pa pride pozneje

Nekaj se je spremenilo avgusta 2025, nekaj s tem vpisom, največji del pa šele za tiste, ki se vpišejo leta 2029.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·5 minut branja

9. avgusta 2025 je začel veljati nov Zakon o visokem šolstvu, ZViS-1, in razveljavil zakon iz leta 1993. To pomeni, da je vsaka stran, ki citira člene starega zakona, od tistega dne naprej citirala besedilo, ki ne velja več. Takih strani je veliko in nekatere med njimi so fakultetne.

Novi zakon pa ne začne veljati ves naenkrat. Del njega se je začel uporabljati takoj, del šele za študijsko leto 2026/2027, večji del pravic pa šele za tiste, ki se bodo prvič vpisali leta 2029. Zato je pravo vprašanje ob vsakem členu, kdaj se ta člen sploh začne uporabljati.

Kar velja takoj

Prvo je ponavljanje letnika. Stari zakon je dovolil, da študent enkrat v času študija ponovi letnik ali zamenja program. Eno ali drugo, in samo enkrat v celem študiju. 111. člen ZViS-1 to razdeli na dve ločeni pravici in ponavljanje veže na stopnjo: enkrat na prvi stopnji in znova enkrat na drugi.

Drugo je prenehanje statusa po zaključku študija. Na prvi in drugi stopnji status ne preneha z diplomo, ampak z iztekom študijskega leta, v katerem je bil študij zaključen. Po zaključku se mu je mogoče tudi odpovedati, česar prej ni bilo mogoče.

Tretje je starševstvo. Pravico do podaljšanja statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka imajo po 116. členu tudi očetje. Stari zakon je govoril samo o študentkah materah.

Četrto so študenti s posebnim statusom. 115. člen jih zdaj našteje v zakonu: kategorizirani športniki, trenerji, priznani umetniki in kulturniki, udeleženci mednarodnih tekmovanj ter študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka. Dobijo pravico do individualiziranega načrta prilagoditev, uveljavljajo ga lahko kadar koli med letom in ne le ob vpisu, o pritožbi pa odloča ločena komisija.

Kar se je začelo s tem vpisom

Določbe o šolninah se po 181. členu začnejo uporabljati za študijsko leto 2026/2027. Za tiste, ki so se vpisali lani, so torej veljale stare, za tiste, ki se vpisujejo letos, veljajo nove.

Novosti so tri. Javni zavodi ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov, ki so nujni za izvedbo programa. Šolnina se plačuje za vsak letnik posebej. In najpomembnejše: šolnina se zaračuna tistemu, ki je pravico do zamenjave programa ali do ponavljanja letnika že izrabil in jo uveljavlja znova, razen pri vpisu v višji letnik, kot je bil na tej stopnji že dosežen.

Isti člen ureja še dvoje. Vzporedni študij na isti stopnji je brez šolnine, če se začne pred zadnjim letnikom prvega programa. Po izpisu je mogoč ponoven vpis v isti program enkrat, in ta vpis je plačljiv.

Kar se odloži na leta, ki so še daleč

114. člen ZViS-1 ureja pravice študentov, torej prehrano, prevoz, bivanje in preventivni zdravstveni pregled za prve letnike. Ta člen se po 185. členu začne uporabljati šele za študijsko leto 2029/2030 in samo za tiste, ki se bodo takrat prvič vpisali.

Za vse že vpisane do takrat velja ustrezni člen starega zakona, in to samo, dokler redno napredujejo. Pravilo, ki danes odloča o teh pravicah, torej ni v veljavnem zakonu, ampak v razveljavljenem.

Izredni študij se ukinja in ga nadomesti časovno prilagojen študij. Zadnji vpis v prvi letnik izrednega študija je predviden za 2028/2029, prvi razpis časovno prilagojenega študija za 2029/2030, tisti, ki so vpisani po starem, pa lahko študij dokončajo najdlje do izteka leta 2034/2035.

Vpisni pogoji se spreminjajo šele za razpis za leto 2031/2032. Do takrat ostane sedanja pot za kandidate s poklicno maturo, torej poklicna matura in izpit iz enega predmeta splošne mature.

Študentska izkaznica postane državna in digitalna

110. člen določa, da študentsko izkaznico izda ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, in da je v digitalni obliki. Nosi evropsko študentsko identiteto in evropsko številko študentske izkaznice.

To je zapis v zakonu. Ali je izkaznica na voljo, je drugo vprašanje, na katerega odgovarja ministrstvo in ne zakon, in odgovor se je do zdaj že večkrat premaknil.

Česar v zakonu ni, čeprav vsi mislijo, da je

V celotnem besedilu ZViS-1 se izraz »izpitni rok« ne pojavi niti enkrat. Enako velja za »komisijski izpit«. Zakon ne določa števila poskusov pri izpitu.

Vsak stavek, ki se začne z »zakon ti daje tri roke«, je zato napačen, in je bil napačen tudi pred letom 2025. Število poskusov, sestava komisije, cena ponovnega opravljanja in pravila o prijavi so v statutu univerze in v študijskem redu fakultete. Zakon to izrecno prepusti zavodom.

Nekaj novega pa vseeno je. 117. člen izrecno določa, da je zoper dokončno odločitev o pridobitvi ali izgubi statusa in o drugih zadevah v zvezi s študijem mogoč upravni spor.

Zakaj se bodo pravila to jesen še premikala

195. člen daje univerzam rok za uskladitev. Ustanovitveni akti v devetih mesecih od uveljavitve zakona, statuti in drugi splošni akti pa še šest mesecev za tem. Oba roka se iztečeta v letu 2026.

Zato je pri vsakem statutu in pravilniku, ki ga bereš letos, pomemben datum zadnje spremembe. Dokument iz leta 2019 je lahko še vedno veljaven, lahko pa opisuje ureditev, ki je zakon ne pozna več.