Prošnja za podaljšanje statusa se izgubi na rokih, ne na razlogih

Podaljšanji sta dve. Eno je presoja komisije, drugo je pravica, in oddajata se drugače.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·5 minut branja

Prošnja za podaljšanje statusa je pogosto videti kot obrazec z eno kljukico. Izbereš razlog s seznama, priložiš potrdilo, oddaš. Potem pride sklep, ki prošnji ne ugodi, in v njem ni napisano, kateri stavek je manjkal.

Podaljšanji sta v resnici dve in nista iste vrste. Eno je presoja komisije, ki se lahko izteče tako ali drugače. Drugo je pravica, ki se uveljavi in o kateri se ne presoja. Kdo odda napačno od teh dveh, odda prošnjo v postopek, ki mu ni namenjen.

Prvo podaljšanje: presoja

116. člen Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) dovoli, da se status študenta podaljša iz upravičenih razlogov, enkrat in največ za eno leto. O tem odloča visokošolski zavod, v praksi komisija za študijske zadeve na tvoji fakulteti.

Beseda »lahko« v tem členu ni okras. Navodila Univerze v Mariboru to zapišejo brez ovinkov: komisija ima diskrecijsko pravico in pri odločanju upošteva tudi število opravljenih obveznosti. Torej ne samo razlog. Šteje tudi to, koliko študija je bilo kljub razlogu narejenega.

Prav zato je vsak seznam razlogov, ki ga najdeš, seznam tega, kar je sploh mogoče uveljavljati, in ne seznam tistega, kar bo odobreno. Nihče, ki ni v tej komisiji, ne more napovedati izida, in vsaka stran, ki ti pove, kateri razlog »gre skozi«, si to izmišlja.

Drugo podaljšanje: pravica

Isti člen pravi nekaj drugačnega o starševstvu. Študentke matere, ki rodijo med študijem, in študenti, ki med študijem postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

Tri stvari v tem stavku so drugačne od prvega podaljšanja. Gre za pravico in ne za presojo. Velja za vsakega otroka posebej, torej sta pri dvojčkih dve leti. In od leta 2025 velja tudi za očete, česar stari zakon ni poznal, ker je govoril izključno o materah.

Pravica pa ni avtomatika. Uveljavi se z vlogo in dokazilom, in pogoj je aktiven status v času rojstva otroka. Oba starša jo uveljavljata ločeno, vsak pri svoji fakulteti, in podaljšanji se ne izključujeta.

Kaj mora prošnja vsebovati, da sploh pride do presoje

Obrazec ponuja kljukico, komisija pa odloča o besedilu. Prošnja, ki pride do vsebinske presoje, ima tri dele, in prav tretji je tisti, ki na obrazcu ni predviden.

1. Razlog, poimenovan tako, kot ga poimenuje akt tvoje fakultete, ne s svojimi besedami.
2. Dokazilo, ki temu razlogu ustreza. Zdravniško potrdilo za zdravstvene okoliščine, odločba centra za socialno delo ali izpisek iz matičnega registra za družinske, potrdilo kluba ali zveze za kategorizirane športnike.
3. Zapisana vzročna zveza med razlogom in neopravljenimi obveznostmi. Torej ne samo, kaj se je zgodilo, ampak zakaj je prav to preprečilo prav te izpite v prav tem obdobju.

Tretje je najpogostejši razlog, da prošnja z resničnim in resnim razlogom vseeno ne uspe. Komisija dobi dokument o dogodku in nobene povezave med dogodkom in študijskim letom, ki naj bi se podaljšalo.

Najbolj natančen javni dokument o dokazilih v Sloveniji so Navodila za presojo prošenj Univerze v Mariboru, ki za posamezne okoliščine naštejejo štirinajst vrst dokazil. Zavezujejo Univerzo v Mariboru. Na Univerzi v Ljubljani je to prepuščeno članicam, zato je tam pravi naslov akt tvoje fakultete.

Ure, ki tečejo

Leto se izgubi tukaj in ne pri izbiri razloga. Roki so kratki, tečejo tudi takrat, ko sporočila nihče ne odpre, in pri vsakem koraku je drugačen.

Prošnja ima svoj zadnji dan, ki ga določi fakulteta. Če manjka priloga, referat pozove k dopolnitvi, in rok za dopolnitev se meri v dnevih, ne v tednih. Če dopolnitev ne pride, se vloga zavrže s sklepom in razlog nikoli ne pride na sejo.

Sklep se šteje za vročen tudi takrat, ko ostane neodprt v informacijskem sistemu. Od tam naprej tečeta dva roka: nekaj delovnih dni za zahtevo po obrazloženi odločbi, če je prišel sklep brez obrazložitve, in nato rok za pritožbo. Zamujena zahteva za obrazložitev se marsikje šteje kot odpoved pritožbi.

Pritožbo obravnava organ, ki ga določi statut, in njegova odločitev je dokončna. Zoper dokončno odločitev o statusu je po 117. členu ZViS-1 mogoč upravni spor.

Zakaj se odgovori med fakultetami razlikujejo

Ker zakon določi, kdo odloča, ne pa, po katerih merilih. Varuh človekovih pravic je že leta 2010 zapisal, da je presoja zdravstvenih razlogov med visokošolskimi zavodi neenotna in da to pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom, ter priporočil poenotenje meril.

Do danes se to ni zgodilo. Zato dva študenta z zelo podobno zgodbo na dveh fakultetah dobita različen odgovor, in nobeden od obeh sklepov ni napačen v pravnem smislu. To je pomembno vedeti, preden prošnjo pišeš po zgledu nekoga z druge fakultete.

Kaj podaljšanje sploh reši

Podaljšan status ni podaljšan čas za učenje, ampak podaljšan dostop do izpitnih rokov, zavarovanja, prehrane, prevoza in doma. Snov ostane ista in izpiti, ki niso bili opravljeni, se ne opravijo sami.

Zato je vredno že v prošnji vedeti, kaj se bo v tem letu naredilo drugače. Leto, ki se podaljša brez načrta, se navadno konča z istim seznamom predmetov, samo eno leto pozneje.