Posebna osebna olajšava ni meja, do katere smeš zaslužiti

Znižuje davčno osnovo in ne izplačila, zato je bruto, ki gre podnjo, višji od same olajšave.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·4 minute branja

Med študenti kroži ena številka in skoraj vsi jo razumejo kot mejo. Posebna osebna olajšava. Do tja smeš zaslužiti, potem pa ne več, sicer se nekaj zgodi.

Olajšava ni meja zaslužka. Je znesek, ki se odšteje od davčne osnove, preden se izračuna dohodnina. Nič ne prepoveduje in ničesar ne ustavi. Vse, kar naredi, je, da je del zaslužka neobdavčen.

Zakaj je bruto, ki gre podnjo, večji od olajšave

Ta razlika je najbolj uporabna stvar v celi temi. Olajšava se ne primerja z bruto zneskom na napotnici, ampak z davčno osnovo, ta pa je manjša od bruto zneska.

Od bruto zneska se najprej odšteje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nato še 10 % normiranih stroškov. Kar ostane, je osnova, in šele od nje se odšteva olajšava.

Zato je skupni bruto zaslužek, pri katerem dohodnine še ni, precej višji od zneska olajšave. Kdor primerja bruto s številko olajšave, si sam postavi mejo, ki je nižja od zakonske.

Prag pri posameznem izplačilu je nekaj drugega

Ob olajšavi se vedno pojavi še en znesek, tisti, pri katerem se začne odtegovati akontacija dohodnine. Ta dva zneska nimata zveze.

Prag za akontacijo se nanaša na posamezno izplačilo in odloča samo o tem, ali se davek odtegne vnaprej. Olajšava se nanaša na celo leto in odloča o tem, koliko davka je sploh treba plačati.

Zato ne drži ne prvo ne drugo od tega, kar se pogosto sliši. Izplačilo pod pragom ni oproščeno davka, in izplačilo nad pragom ne pomeni, da je davek dokončno plačan. Oboje se poračuna pri letni odmeri.

Dve olajšavi, ki se seštejeta

Študent ima praviloma pravico do dveh olajšav hkrati. Posebne osebne, ki pripada zaradi statusa dijaka ali študenta, in splošne, ki pripada vsakemu rezidentu.

Splošna ima en pogoj, ki ga marsikdo spregleda: pripada le, če te nihče ne uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana. Če te starš uveljavlja v svoji dohodninski napovedi, splošne olajšave nimaš.

Ta odločitev se sprejme v družini in ne na davčnem uradu. Vredna je pogovora, ker je znesek na obeh straneh različen in se ne izniči sam.

Kaj je pogoj, da olajšava sploh pripada

Zakon o dohodnini veže posebno osebno olajšavo na status dijaka ali študenta, na delo prek napotnice in na starost do 26. leta.

S tem postanejo pravila o statusu davčna pravila. Kdor izgubi status, ne izgubi samo pravic na fakulteti, ampak tudi to olajšavo, in obratno, kdor status obdrži, jo obdrži z njim.

Prav tu je nova podrobnost, ki je še ni na davčnih straneh. Zakon o visokem šolstvu je avgusta 2025 dodal izjemo pri prenehanju statusa po ponavljanju letnika: kdor se vpiše v višji letnik, kot je bil na tej stopnji že vpisan, obdrži dvanajst mesecev po zadnjem semestru. S tem obdrži tudi napotnico in olajšavo.

Kaj se zgodi po 26. letu

Delo prek napotnice se pri 26 letih ne konča. Konča se olajšava, in posledica je, da se akontacija odtegne od vsakega izplačila, tudi od majhnega, po stopnji 25 %.

Obstaja izjema za tiste, ki so se v študij vpisali pred dopolnjenim 26. letom. Pravica se jim ohrani določeno število let od vpisa naprej, in ta števila so v zakonu o dohodnini zapisana ločeno za dodiplomski in podiplomski študij.

Tudi po tem se odtegnjena akontacija upošteva pri letni odmeri. Odtegljaj torej ni končni davek, je pa razlika, ki se pozna med letom.

Zakaj v tem besedilu ni zneskov

Ker se znesek olajšave določi s pravilnikom in se spreminja. Med letoma 2020 in 2024 je bil zamrznjen, nato se je dvakrat premaknil. Vsaka stran, ki ga ima v besedilu, je star podatek, ki izgleda kot svež.

Kar ostane isto, je mehanika. Olajšava zmanjša osnovo, osnova je manjša od bruto zneska, prag za akontacijo je nekaj tretjega in vse se sešteje enkrat na leto. Veljavna številka je vedno na strani finančne uprave za tekoče odmerno leto.