Pri študentskem delu ti od bruto ure vzameta samo dva odbitka

Vse ostale dajatve, ki se ob študentskem delu naštevajo, plača naročnik in tvojega izplačila ne znižajo.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·4 minute branja

Na napotnici sta dve številki in obe sta pravilni. Ena je bruto urna postavka, druga je znesek, ki pride na račun. Razlika med njima zbuja največ jeze in najmanj razumevanja, ker se ob študentskem delu našteva pet ali šest dajatev, kar daje vtis, da gredo vse od tvoje ure.

Od bruto zneska gresta dva odbitka, ne šest. Vse ostalo, kar se navaja, plača naročnik v svojem imenu in tvojega izplačila ne zniža niti za cent.

Od kod pride minimalna urna postavka

Minimalne urne postavke za študentsko delo ne določi ne študentski servis ne študentska organizacija. Določi jo minister, pristojen za delo, z odredbo, in podlaga zanjo je zakon za uravnoteženje javnih financ.

Izračun je preprost. Vzame se minimalna plača in deli s številom ur na mesec. Ta delitelj se je leta 2022 in nato znova spremenil, nazadnje s spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je število ur znižala na 165.

Iz tega sledi še ena stvar, ki se pogosto napačno navaja. Postavka ne velja za koledarsko leto. Velja od dneva, ko odredba začne veljati, do naslednje odredbe, ta pa pride za vsako spremembo minimalne plače. Kdor zapiše številko in ob njej leto, jo zapiše napačno.

Prvi odbitek: pokojninsko zavarovanje

Prvi in večji odbitek je prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Stopnja je 15,50 %, ne obračuna pa se od celotnega bruto zneska.

Pred obračunom se od bruto zneska odšteje 10 % normiranih stroškov. Prispevek se torej plača od devetdesetih odstotkov bruto zneska, kar pomeni, da od bruto ure odide približno 13,95 %.

Ta prispevek ni izgubljen denar. Šteje v pokojninsko dobo in je edini del študentskega dela, ki se pozneje pozna v odmeri pokojnine.

Drugi odbitek: akontacija dohodnine

Drugi odbitek je akontacija dohodnine in se ne obračuna vedno. Obračuna se takrat, ko posamezno izplačilo preseže prag, ki ga določa zakon o dohodnini.

Dve stvari o tem pragu je vredno vedeti, ker se obe pogosto razumeta napačno. Prag velja za posamezno izplačilo in ne za leto. In akontacija ni davek, ampak predplačilo davka. Kar je bilo med letom odtegnjeno preveč, se pri letni odmeri vrne, kar je bilo premalo, se doplača.

Zato izplačilo pod pragom ni neobdavčeno. Je le izplačilo, pri katerem se davek ne odtegne vnaprej.

Kaj plača naročnik in ne ti

Na računu, ki ga dobi podjetje, je dajatev veliko. Koncesijska dajatev, dodatna koncesijska dajatev, prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za dolgotrajno oskrbo in prispevek za poškodbe pri delu.

Vse te nosi plačnik davka, torej naročnik dela, in nobena ne zmanjša tvojega bruto zneska. Prav zaradi njih je študentsko delo za podjetje dražje, kot je videti iz urne postavke, kar je tudi razlog, da se o postavki pogosto pogaja.

Stopnja koncesijske dajatve je danes 16 %. V prvotnem besedilu zakona je bila 23 % in je bila spremenjena leta 2015, zato stran, ki navaja višjo številko, cituje besedilo, ki ne velja več.

Zdravstveno zavarovanje med delom

Med opravljanjem študentskega dela si zavarovan za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Prispevek za to plača naročnik, ne ti.

To zavarovanje pa ni splošno zdravstveno zavarovanje. Tisto teče po svoji poti, praviloma po starših do konca študijskega leta, v katerem dopolniš 26 let, in z napotnico nima zveze.

Kaj se spremeni pri 26 letih

Posebna osebna olajšava za študente je vezana na starost in ne na delo. Ko ta olajšava odpade, se pri vsakem izplačilu odtegne akontacija, tudi pri majhnem.

Delo s tem ne postane nemogoče, postane pa drugače obdavčeno. Kdor se je v študij vpisal pred 26. letom, olajšavo ohrani omejeno število let, kar je natančneje urejeno v zakonu o dohodnini.

Zakaj v tem besedilu ni številk v evrih

Ker se premikajo. Minimalna plača se uskladi, odredba jo prenese v urno postavko, prag za akontacijo in olajšave pa se določajo s svojim pravilnikom vsako leto.

Kar se ne premika, je mehanika: delitelj, dve stopnji, en prag in ločnica med tem, kar plačaš ti, in tem, kar plača naročnik. Kdor to pozna, zna prebrati vsak obračun, tudi čez tri leta.