Status študenta ni ena pravica, ampak pet

Vsaka ima svoj zakon, svoj pogoj in svoj datum konca. Zato se lahko ena izgubi, druge pa ostanejo.

Ekipa Mislo AI·11. 9. 2026·6 minut branja

Status študenta je videti kot stikalo. V referatu je ena vrstica, v informacijskem sistemu ena kljukica, in zdi se, da ta kljukica nosi vse naenkrat: subvencionirano kosilo, vozovnico, zdravstveno zavarovanje, študentsko delo, štipendijo, sobo v domu.

V resnici je stikal pet. Status študenta je en pravni položaj, pravice pa so ločene in vsaka od njih živi v svojem zakonu, s svojim pogojem in svojim datumom konca. Zato se lahko zgodi, da ena pravica pade, ostale štiri pa ostanejo. In zato se odgovori, ki jih o statusu najdeš, med sabo ne ujemajo.

Kdaj se status začne

Status se pridobi z vpisom, zakon pa zdaj pove tudi dan. 110. člen Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1) pravi, da študent pridobi status s 1. oktobrom študijskega leta, v katero se vpisuje. Ta zakon velja od 9. 8. 2025 in je nadomestil zakon iz leta 1993.

Datum ni brez posledic. Vpis se pogosto odda avgusta, potrdilo pride septembra, pravice pa stečejo šele oktobra. Med podpisom in prvo subvencionirano vozovnico zato nastane nekaj tednov, ko dokument že obstaja, pravica pa še ne.

Kdaj se neha, in zakaj o tem večina strani piše napačno

Do avgusta 2025 je veljalo, da status preneha, ko študent diplomira. Ta stavek je še vedno na desetinah slovenskih strani, ker je bil dobesedno prepisan iz 70. člena starega zakona. Tistega člena ni več, ker ni več zakona, v katerem je stal.

Po 116. členu ZViS-1 status na prvi in drugi stopnji preneha z iztekom študijskega leta, v katerem je bil študij zaključen. Kdor diplomira novembra, torej ni brez statusa novembra, ampak konec septembra. Na tretji stopnji velja staro pravilo in status preneha ob zaključku študija.

Isti člen doda dvoje, česar prej ni bilo. Statusu se je po zaključku mogoče odpovedati, kar je smiselno za vsakogar, ki takoj začne delati po pogodbi o zaposlitvi. In če je bil med študijem ponovljen letnik ali zamenjan program oziroma smer, se to leto po zadnjem semestru ne prizna, razen pri vpisu v višji letnik, kot je bil na tej stopnji že dosežen.

Pet pravic, pet zakonov

Tu je tabela, ki je na straneh o statusu skoraj ni, čeprav je v njej ves odgovor. Vsaka vrstica je svoj predpis in svoj postopek.

Ker so ločene, se ločeno tudi izgubijo. Zaposlitev vzame prehrano in ne vzame statusa. 26. rojstni dan vzame zavarovanje po starših in ne vzame ničesar drugega. Neopravljen letnik lahko vzame štipendijo, medtem ko soba v domu ostane.

Pravilo, ki odloča danes, je v zakonu, ki ne velja več

Novi zakon ima svoj člen o pravicah študentov. To je 114. člen in v njem so pogoji, pod katerimi te pravice pripadajo. Ta člen se še ne uporablja.

185. člen ga odloži na študijsko leto 2029/2030 in določi, da do takrat za vse že vpisane velja 69. člen starega zakona, in to samo, dokler redno napredujejo. Stavek, ki danes odloča o prehrani, vozovnici in bivanju, je torej odstavek zakona, ki je bil razveljavljen.

To ni pravna zanimivost brez posledic. Pomeni, da se pogoji, po katerih ravnajo referati, prevozniki in skladi, razlikujejo od besedila, ki ga najdeš, če poiščeš veljavni zakon. Kdor bere samo novi 114. člen, bere pravilo, ki bo začelo veljati čez nekaj let.

Kaj naredi zaposlitev

Najpogostejše vprašanje o statusu sploh ni o statusu, ampak o delu. Redna zaposlitev, odprta samostojna dejavnost ali prijava med brezposelne statusa študenta ne vzamejo. Vzamejo pa nekatere ugodnosti, ki visijo na njem, in vsaka po svojem pravilu.

Subvencioniran prevoz izrecno izključuje tistega, ki je v delovnem razmerju, opravlja samostojno dejavnost ali je vpisan v evidenco brezposelnih. Subvencionirana prehrana izključuje zaposlene in upokojence. Študentsko delo prek napotnice pa je vezano na status in ne na to, ali kdo dela še kje drugje.

Odgovor na vprašanje »ali z zaposlitvijo izgubim status« je zato skoraj vedno ne. Odgovor na vprašanje »ali izgubim ugodnosti« pa je odvisen od tega, katera ugodnost je mišljena.

26. rojstni dan ni datum, ki šteje

Zavarovanje po starših ni vezano na status študenta, ampak na 22. člen zakona o zdravstvenem varstvu, in ta ne govori o rojstnem dnevu. Kritje traja do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem oseba dopolni 26 let, in pogoj je, da se še šola.

Nasvet, ki se na to temo še vedno ponavlja, je medtem zastarel. Dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od 1. 1. 2024 ni več. Nadomestil ga je obvezni zdravstveni prispevek, ki se plačuje po drugem pravilu in ga ni treba nikjer skleniti.

Podaljšanje odloči fakulteta, ne zakon

116. člen pozna dve različni podaljšanji in ju je vredno ločiti, ker ju skoraj vsi mešajo. Prvo je enkratno, za eno leto, iz upravičenih razlogov, in o njem odloča visokošolski zavod, torej komisija na tvoji fakulteti, po merilih iz statuta.

Drugo ni presoja, ampak pravica: eno leto za vsakega rojenega otroka. Novost iz leta 2025 je, da jo imajo tudi očetje, ne samo matere. Stari zakon je govoril izključno o študentkah materah.

Kje preverjaš svojo številko

Zakon je en, praksa pa je fakultetna, in ta razlika je razlog, zakaj o isti stvari krožijo trije odgovori. Rok za vlogo, obrazec, način vročanja in sestava komisije so stvar statuta in študijskega reda tvoje fakultete. Zakon določi, kdo odloča in koliko časa ima.

Kar je torej vredno prebrati enkrat na začetku študija, sta dva dokumenta. ZViS-1 na Uradnem listu za pravila, ki veljajo povsod, in statut tvoje univerze za pravila, ki veljajo zate. Vse drugo je nekdo prepisal in ni nujno, da iz veljavnega besedila.