Preskoči na vsebino

Pogoji za Zoisovo štipendijo te spustijo v vrsto, ne v štipendijo

Razpis je razvrščanje z omejenim proračunom. Kje se je črta ustavila, se objavi šele potem.


Ekipa Mislo AI5 minut branja

Na strani sklada piše, kaj je treba imeti za Zoisovo štipendijo. Izjemen dosežek in povprečna ocena najmanj 8,50 ali uvrstitev med najboljših pet odstotkov v generaciji. Številki sta točni in vseeno zavajajoči, ker nista meja.

Zoisov razpis ni pogojnik, ampak tekmovanje. Proračun je vnaprej določen in razdeljen na tri skupine, prijave se razvrstijo po merilih, in štipendijo dobijo tisti od zgoraj navzdol, dokler je denarja. Črta pade tam, kjer pade, in vsako leto drugje.

Vrsta ljudi, ki čaka pred okencem, videna od zadaj

Kaj sploh pomeni pogoj

Pogoji so vstopnica v vrsto. Za študenta pomenijo dvoje hkrati: izjemen dosežek in eno od dveh oblik uspeha, torej povprečje najmanj 8,50 ali uvrstitev v najboljših pet odstotkov v svojem letniku in programu. Namesto uspeha lahko šteje tudi drug, še neuveljavljen izjemen dosežek.

Kdor te pogoje izpolnjuje, je v vrsti. Kje v vrsti, pa določijo merila, in ta so razvrščena. Najprej štejejo točke za izjemne dosežke, nato razmerje med tvojim povprečjem in povprečjem tvoje generacije, in šele na koncu povprečna ocena sama.

Meja, ki se objavi šele potem

Sklad po zaključenem razvrščanju objavi, kje se je črta ustavila. V skupini visokošolskih študentov za leto 2025/2026 je bila to najmanj pet točk izjemnih dosežkov, ob tem pa uvrstitev med najboljših pet odstotkov ali povprečna ocena najmanj 9,67.

Devet celih sedeminšestdeset, ne osem in pol. Ta številka ni pogoj in nikoli ni bila napovedana. Je izid enega razpisa in za naslednje leto ne pove ničesar, ker je odvisna od tega, kdo se prijavi. Sklad to sam zapiše: potrebnega števila točk vnaprej ni mogoče vedeti.

Za vsakogar, ki se odloča, ali se prijaviti, iz tega sledi preprost sklep. Prijava se odda tudi takrat, ko se zdi, da je povprečje prenizko, ker meja ni znana, dokler ni razpis zaključen.

Kaj se šteje za izjemen dosežek

To je tisti del, ki največkrat odloči, in tisti del, ki se je nazadnje spremenil. Pravilnik, ki opredeljuje izjemne dosežke na področju visokega šolstva, je bil spremenjen julija 2026, sprememba pa se uporablja od študijskega leta 2026/2027.

Spremenilo se je, kaj se prizna na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter pri znanstvenoraziskovalnem, razvojnem in umetniškem delu. Zato je vsak seznam dosežkov, objavljen pred tem datumom, zastarel, tudi če je bil takrat pravilen.

Ena stvar ostaja nespremenjena in preseneti marsikoga: športni dosežki se za Zoisovo štipendijo ne štejejo. Za športnike obstajajo druge poti, ta ni med njimi.

Dokumenti, ki jih izda referat

Razpis zahteva potrdilo, izdano po 1. oktobru, na katerem so vse končne ocene in datum, ko je bila posamezna obveznost opravljena. To ni isto kot potrdilo o vpisu in ni isto kot izpis ocen iz informacijskega sistema.

Kdor se prijavlja prek uvrstitve med najboljših pet odstotkov, potrebuje še drugo potrdilo, na katerem mora biti zapisano tudi povprečje generacije. Pri dvopredmetnih programih je treba biti med najboljšimi petimi odstotki pri obeh delih.

Oboje izda referat in oboje zahteva nekaj dni. Ker se razpis za študente zapre konec oktobra, potrdila pa se izdajajo šele po 1. oktobru, je časa manj, kot se zdi.

Kaj se zgodi, ko gre kaj narobe

To je druga polovica besede »pogoji« in je skoraj nikjer ni. Zapisana je v Zakonu o štipendiranju in ne v razpisu.

Kdor letnika ne opravi, štipendijskega razmerja praviloma ne izgubi takoj. Razmerje miruje, kar pomeni, da se v tem času ne izplačuje nič. Podaljšanje za eno leto je mogoče samo iz naštetih razlogov, med katerimi so starševstvo, opravičljivi zdravstveni razlogi, izjemne družinske ali socialne okoliščine in višja sila, in samo enkrat na posamezni ravni.

Enako se zgodi tistemu, ki je letnik opravil, a je zamudil rok za nadaljnje prejemanje. Razmerje ne ugasne samo od sebe, se pa ustavi, in ponovni zagon ima svoja pravila.

Ena stvar, ki ni več res

Po slovenskih straneh še vedno kroži stavek, da se Zoisove in državne štipendije ne da imeti hkrati. To je bilo res do leta 2024 in od študijskega leta 2024/2025 ne velja več.

Obe štipendiji je mogoče prejemati sočasno. Dodatek za uspeh se pri tem izplača samo enkrat, prav tako pa se samo iz ene štipendije izplačujejo dodatki za bivanje in za posebne potrebe.

Pogoj, ki se gradi celo leto

Povprečna ocena je edini del te prijave, ki ga ni mogoče urediti oktobra. Sestavi se iz vsakega posameznega izpita in dosežek, ki ga priložiš, je nastal mesece prej.

Zato je pri tej štipendiji najbolj koristno tisto, kar se ne zdi administrativno: vedeti že februarja, kje povprečje stoji, in kateri izpit ga še lahko premakne. Oktobra je seštevek že narejen.

Ali je povprečje 8,50 dovolj za Zoisovo štipendijo?

Za prijavo da, za dodelitev pa ne nujno. Razpis je razvrščanje z omejenim proračunom in črta pade tam, kjer se sredstva iztečejo. V skupini visokošolskih študentov za leto 2025/2026 je bila objavljena meja pri petih točkah izjemnih dosežkov in povprečju najmanj 9,67 ali uvrstitvi med najboljših pet odstotkov.

Se Zoisova in državna štipendija izključujeta?

Ne. Od študijskega leta 2024/2025 ju je mogoče prejemati hkrati. Dodatek za uspeh se izplača samo enkrat, dodatka za bivanje in za posebne potrebe pa samo iz ene štipendije.

Ali se športni dosežki štejejo kot izjemen dosežek?

Ne. Pravilnik o izjemnih dosežkih športnih rezultatov ne uvršča med dosežke, ki štejejo za Zoisovo štipendijo.

Kaj se zgodi, če letnika ne opravim?

Štipendijsko razmerje praviloma miruje in v tem času se ne izplačuje nič. Podaljšanje za eno leto je mogoče le iz razlogov, ki jih našteva Zakon o štipendiranju, in samo enkrat na posamezni ravni študija.

Kakšno potrdilo potrebujem za prijavo?

Potrdilo, izdano po 1. oktobru, z vsemi končnimi ocenami in datumi opravljenih obveznosti. Za prijavo prek uvrstitve med najboljših pet odstotkov je potrebno še potrdilo, ki navaja tudi povprečje generacije.