mislo

Fakulteta za računalništvo in informatiko · Univerza v Ljubljani

Računalniška zvočna produkcija

Za Računalniško zvočno produkcijo še ni zapiskov.

Imaš svoje zapiske? Objavi jih: ceno določiš ti, z naročnino ti ostane cela, DDV se doda kupcu.

Objavi zapiske

Čakaš na zapiske? Prijavi se in povej. Ko jih kdo objavi, dobiš sporočilo.

Želim zapiske

Kaj lahko narediš že danes

Naloži svoje gradivo za Računalniško zvočno produkcijo: Mai ga prebere in ti iz njega naredi kartice, kviz in razlago, ko ti kaj ni jasno. Če zapiske kasneje objaviš, jih prodajaš tukaj.

Naloži svoje gradivo

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Fakulteta za računalništvo in informatiko. Prebrano 7. 9. 2026. Poglej izvirnik

6 kreditnih točk

Obveznosti v urah

  • Predavanja45 ur
  • Vaje30 ur
  • Samostojno delo105 ur

Vsebina

  1. Uvod in zgodovinski pregled področja.
  2. Temelji zvoka in računalniške zvočne produkcije: o fizikalni (amplituda, frekvenca, faza, interferenca, resonanca, hitrost, moč, preostale značilnosti valovanj); o matematični (Fourierova teorija, teorem o vzorčenju, konvolucija, korelacija, Hilbertov transform, Gaborjev zvočni kvant in transform, itd.); o fiziološki in psihoakustika (slušna percepcija in frekvenčni razpon, posredna percepcija prek drugih anatomskih struktur, pomen harmonskih komponent zvoka, lokalizacija, maskiranje, kritični pasovi, učinki okolja, rezultati zadnjih nevro- znanstvenih raziskav na tem področju).
  3. Elektronski in omrežni vidiki procesiranja: analogni in digitalni signal, (kvantizacijski) šum, pasovna širina medija in naprave, ojačitev in slabenje, analogno digitalna in digitalno analogna pretvorba, popačenja, filtriranje, vrste mikrofonov in postopki zajemanja zvoka.
  4. Generatorji zvoka: sintetizatorji (aditivna sinteza, odštevalna sinteza, frekvenčno modularna sinteza…), vzorčevalniki.
  5. Računalniško snemanje zvoka: zajem kodiranega zvoka (sekvencerji), zajem vzorčenega zvoka (direct-to-disc recording).
  6. Standardne studijske komponente: mešalniki, limiterji, kompresorji, reverberatorji, odstranjevalci šuma, korektorji višine, ekvilizatorji.
  7. Protokoli in algoritmi v zvočni produkciji (Midi, iec-60958 (aes / ebu), s/pdif, ac-3, E-; Ac-3.; Sinhronizacijski mehanizmi: MTC, SMPTE, integracija z video produkcijo, računalniškimi igrami in filmom.; Programski standardi: vmesniki (VST / Steinberg, DirectX / MS), formati zapisov (Wav, MP3, Ogg), vzorčeni zvoki (SoundFont).; Sodobna zvočna reprodukcija (omrežni tokovniki, protokoli RTP, RTCP in RTSP), napredna; 2D ter 3D produkcija (sistemi 5.1, 7.1, Dolby Atmos).; Profesionalna orodja in njih uporaba (Steinberg-Yamaha, Twelve Tone Systems – Roland - BandLab, odprtokodne rešitve).; Zadnji trendi - prodor umetne inteligence in strojnega učenja v zvočno produkcijo (konkretne aplikacije v zvočni produkciji).)

Ocenjevanje

50 % ocene predstavlja sprotno delo študenta v obliki preverjanj na vajah 50 %, 50 % ocene pa predstavlja izpit, ki je 50 %

Literatura

  • D. Trček: Računalniška zvočna produkcija, kopije prosojnic, FRI UL, 2023 / 2024.
  • Loy G., Musimathics, The MIT Press, MIT, Cambridge, 2006.
  • V učnem načrtu omenjeni standardi.

Kako deluje

  1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
  2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
  3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.