Namenska programska oprema

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Prebrano 6. 9. 2026. Poglej izvirnik

5 kreditnih točk

Obveznosti v urah

• Predavanja30 ur
• Vaje30 ur
• Samostojno delo90 ur

Vsebina

1. Uvod: računalniške instalacije in pomen sistemske programske opreme, pojem učinkovitosti delovanja (prepustnost, odzivnost, procesorki čas, poraba pomnilnika, poraba energije).
2. Računalniško shranjevanje in prenos informacij: standardizirane znakovne kodne sheme in nabori znakov ter jeziki za strukturiranje, predstavitev in izmenjavo podatkov. Vpliv izbrane računalniške arhitekture na implementacijo programskih rešitev ter omejitve Turingove (von Neumannove) arhitekture pri razvoju programske opreme.
3. Strojni in simbolični jeziki: načela prevajanja iz simboličnega (zbirniškega) jezika v strojno kodo, osnove delovanja zbirnika ter razlikovanje med sistemsko odvisnimi in sistemsko neodvisnimi funkcionalnostmi. Pregled ukaznih naborov sodobnih procesorjev in strojne podpore za učinkovito izvajanje programskih rešitev.
4. Povezovanje programskih modulov: pomen enotnega vmesnega nivoja med prevedenimi programskimi enotami (objektni moduli, programske knjižnice). Načela statičnega in dinamičnega povezovanja ter vloga programskih knjižnic pri ponovni uporabi kode in učinkovitejši rabi računalniških virov.
5. Objektni moduli: statični objektni moduli ter načela dinamičnih razrednih knjižnic v okoljih Java in .NET. Pomen notranjih struktur objektnih modulov (npr. globalne tabele simbolov, relokacijske tabele, nabori konstant) ter pregled in analiza binarnih formatov objektnih in izvedljivih programskih modulov v sodobnih operacijskih sistemih (ELF v OS Linuxu, PE v OS Windows, ART v OS Androidu).
6. Nalaganje programske opreme: proces zagona operacijskega sistema, vključno z vlogo BIOS-a in UEFI, začetnim nalagalnikom ter diskovnimi strukturami, kot so particije in diskovni zapisi. Pregled postopkov nalaganja operacijskega sistema z uporabo prenaslavljanja (relokacije) programskih enot v pomnilniku.
7. Nadziranje delovanja programov: očiščevalnik, uporaba programskih prekinitev pri koračnem izvajanju in prekinitvenih točkah, simbolični očiščevalnik, krpanje in simbolični krpalnik. Strojna podpora očiščevanju na sodobnih procesorjih.
8. Spremljanje zmogljivosti delovanja računalniškega sistema in aplikacij: sistemski monitorji, primerjalni programi, profilirniki, analizatorji kode, nasveti za izboljšanje delovanja in učinkovitejšo uporabo računskih virov.
9. Komunikacija z vhodno-izhodnimi napravami in gonilniki: Sistemski klici in signali, jedro in njegovi moduli v OS Linux, zasnova jedra pri OS Windows, gonilniki v OS Linux in OS Windows, podatkovna vodila in prekinitve, virtualizacija in vsebniki.
10. Komunikacija človek-stroj: naravni vmesniki, vmesniki mišice-stroj, vmesniki možgani-stroj, kinetični uporabniški vmesniki. Pregled sodobnih trendov v razvoju računalniških arhitektur, vključno s Turingovo (von Neumannovo), nevromorfno in kvantno arhitekturo.

Ocenjevanje

Ustni izpit 50 %, Laboratorijsko delo 50 %

Pogoji za vključitev

Ni pogojev.

Literatura

• Nemeth Evi: UNIX and Linux system administration handbook,Boston (MA) [etc.] : Addison-Wesley, 2018,ISBN - 978-0-13-427755-4; 0-13-427755-4, COBISS.SI-ID - 21926422
• AMD64 Architecture Programmer’s Manual, Volumes 1–5

Kako deluje

1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.