mislo

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko · Univerza v Mariboru

Sistemska programska oprema

Za predmet Sistemska programska oprema še ni zapiskov.

Imaš svoje zapiske? Objavi jih: ceno določiš ti, z naročnino ti ostane cela, DDV se doda kupcu.

Objavi zapiske

Čakaš na zapiske? Prijavi se in povej. Ko jih kdo objavi, dobiš sporočilo.

Želim zapiske

Kaj lahko narediš že danes

Naloži svoje gradivo za predmet Sistemska programska oprema: Mai ga prebere in ti iz njega naredi kartice, kviz in razlago, ko ti kaj ni jasno. Če zapiske kasneje objaviš, jih prodajaš tukaj.

Naloži svoje gradivo

Učni načrt

Podatki so iz učnega načrta, ki ga objavlja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Prebrano 6. 9. 2026. Poglej izvirnik

6 kreditnih točk

Obveznosti v urah

  • Predavanja30 ur
  • Vaje45 ur
  • Samostojno delo105 ur

Vsebina

  1. Uvod: lastnosti in principi sistemske programske opreme, statično in dinamično programsko izvajalno okolje.
  2. Računalniško shranjevanje in prenašanje informacij: standardizirani znakovni kodi in nabori, jeziki za oblikovanje in izmenjavo podatkov. Vpliv izbrane računalniške arhitekture na implementacijo programskih rešitev ter omejitve Turingove (von Neumannove) arhitekture pri razvoju programske opreme ter njeni časovni, pomnilniški in energijski učinkovitosti.
  3. Strojni in simbolični jeziki: princip zbiranja, osnove delovanja zbirnika, sistemsko odvisne in neodvisne funkcije. Pregled ukaznih naborov sodobnih procesorjev in strojne podpore za učinkovito izvajanje programskih rešitev.
  4. Statično povezovanje: razreševanje globalnih sklicevanj, prenaslavljanje in integracija objektnih modulov, uporaba knjižnic, ter tvorba končnih izvedljivih programov. Poudarek na optimizaciji velikosti in hitrosti programov, upravljanju odvisnosti med moduli ter zagotavljanju skladnosti in zanesljivosti programske opreme pred izvajanjem.
  5. Dinamično povezovanje: deljene knjižnice, zgodnje in pozno povezovanje, pomnilniška slika procesa, vpenjanje knjižnic v naslovni prostor procesa, principi implementacije dinamičnega povezovanja in nalaganja.
  6. Princip dinamičnih razrednih zbirk pri javi in .NET, pomen internih struktur (globalne tabele, prenaslovitvene tabele, nabor konstant).
  7. Pregled in analiza binarnih formatov objektnih in izvedljivih programskih modulov v sodobnih operacijskih sistemih (ELF v OS Linuxu, PE v OS Windows, ART v OS Androidu).
  8. Nalaganje: začetno nalaganje operacijskega sistema, začetni nalagalnik, diskovna struktura s particijami in nalagalnimi zapisi, nalaganje s prenaslavljanjem, BIOS in UEFI.
  9. Nadziranje delovanja programov: očiščevalnik, uporaba programske prekinitve pri koračnem izvajanju in prekinitvenih točkah, simbolični očiščevalnik, krpanje in simbolični krpalnik.
  10. Komunikacija z V/I napravami in gonilniki: Sistemski klici in signali, jedro in njegovi moduli v OS Linux, zasnova jedra pri OS Windows, gonilniki v OS Linux in OS Windows, podatkovna vodila in prekinitve, virtualizacija in vsebniki.
  11. Komunikacija človek-stroj: naravni vmesniki, vmesniki mišice-stroj, vmesniki možgani-stroj, kinetični uporabniški vmesniki. Pregled sodobnih trendov v razvoju računalniških arhitektur, vključno s Turingovo (von Neumannovo), nevromorfno in kvantno arhitekturo.

Ocenjevanje

Ustni izpit 50 %, Laboratorijsko delo 50 %

Pogoji za vključitev

Ni pogojev.

Literatura

  • Nemeth Evi: UNIX and Linux system administration handbook,Boston (MA) [etc.] : Addison-Wesley, 2018,ISBN - 978-0-13-427755-4; 0-13-427755-4, COBISS.SI-ID - 21926422
  • AMD64 Architecture Programmer’s Manual, Volumes 1–5

Kako deluje

  1. Zapiske kupiš enkrat in ostanejo tvoji.
  2. V aplikaciji iz njih dobiš kartice, kvize in Mai, ki pozna gradivo.
  3. Ceno določi avtor. Prodajalec je Mislo AI, račun dobiš od nas.